Eden ključnih razlogov, zakaj našim vlagateljem priporočamo, naj se odločijo za redno mesečno varčevanje v okviru varčevalnega načrta, je tako imenovana metoda povprečnega nakupnega stroška, ki nam omogoča doseganje učinka dobrega povprečja.
Učinek dobrega povprečja dosegamo takrat, ko redno mesečno kupujemo enote premoženja, enkrat po višji in drugič po nižji vrednosti. S tem dolgoročno dosegamo ugodno povprečno nakupno vrednost enot premoženja. Dobra pomoč pri tem je direktna obremenitev. Glede na gospodarsko rast vrednosti enot premoženja dolgoročno rastejo, z večkratnimi vplačili si zato znižamo tveganje enkratnega vstopa na kapitalski trg ob nepravem trenutku.
Pri naložbah naj vas ne vodijo čustva
Ljudje smo čustvena bitja, zato je velika verjetnost, da bomo, ko smo prestrašeni ali pohlepni, sprejeli napačno odločitev. Tudi kadar se ukvarjamo z denarjem, se velikokrat vedemo čustveno in ne racionalno. Čustva nas še posebej rada prevzamejo v ekstremnih obdobjih rasti ali kriz in takrat prevladajo nad razumom.
Študije potrjujejo, da približno tri četrtine vlagateljev kupuje enote premoženja v vzajemnih skladih, ko so tečaji blizu vrha ali na samem obdobnem vrhu. Obratna pot je značilna za prodajo, saj večina vlagateljev prodaja svoje enote premoženja v vzajemnih skladih, kadar so tečaji na dnu. S tem povprečni vlagatelj na dolgi rok v povprečju dosega nižji donos kot trg, na katerega vlaga.
Investirajte disciplinirano
Ker je težko oceniti, kdaj je primeren čas za investiranje sredstev v vzajemni sklad, je za vlagatelje, ki nimajo izkušenj z varčevanjem na kapitalskih trgih, priporočljivo, da svoja presežna sredstva investirajo večkratno. To pomeni v enakih periodah in rednih zneskih v enega ali več izbranih vzajemnih skladov.
Redna mesečna vplačila v okviru varčevalnega načrta poskrbijo, da vlagatelj na dolgi rok v povprečju ne kupuje samo, ko vlada optimizem in so tečaji v povprečju že precej visoko, ampak izkorišča tudi krize in padce, ko so tečaji v povprečju poceni in si s tem gradi ugodno povprečno nakupno ceno. To mu omogoča doseganje povprečnega dolgoročnega donosa, ki ga prinaša posamezen delniški trg.
Primer učinka dobrega povprečja
Za naložbo v sklade mesečno namenite 100 EUR. Prvi mesec je vrednost enote premoženja (VEP) sklada 10 EUR, kupite 10 enot. V naslednjem mesecu VEP pade na 8 EUR, takrat kupite nadaljnjih 12,5 enot. V tretjem mesecu VEP pade na 5 EUR in kupite dodatnih 20 enot. Četrti mesec VEP zraste na 7 EUR, kupite 14,3 enote.
Kakšen je vaš izkupiček? Ko VEP pade z 10 EUR na 5 EUR, vam intuicija pravi, da ste izgubili 50 %. Realno pa se naložba zniža z vloženih 300 na 212,5 EUR, torej je padec precej manjši –29 %. Kaj pa se zgodi po četrtem mesecu, ko se VEP vrne na 7 EUR? Vložili ste 400 EUR, VEP je v tem obdobju padel za 30 odstotkov, vrednost vaše investicije pa je 397,53 EUR. Izgubili niste skoraj ničesar! Če se zdaj VEP vrne na 10 EUR, znaša vaše premoženje solidnih 568 EUR ob vložku 400 EUR, kar je +42 %.
Več o učinku dobrega povprečja si lahko preberete v 2. poglavju knjižice 5 skrivnosti finančnega uspeha.
©2011 Triglav Skladi, d. o. o. | 