Kitajsko gospodarstvo se ohlaja

Kitajsko gospodarstvo se ohlaja. Gospodarska rast, merjena s stopnjo rasti bruto domačega proizvoda na letni ravni se znižuje že vse od sredine leta 2010. Potem, ko je gospodarska rast še v prvem četrtletju znašala 8,1%, se je v drugem četrtletju spustila na 7,6 %.

Kitajsko gospodarstvo je predvsem izvozno usmerjeno. Zmanjšano povpraševanje v ZDA, predvsem pa v EU, ki jo pesti finančna kriza, vpliva na slabši gospodarski položaj na Kitjaskem. Sicer ZDA in EU niso edini trgi, kamor kitajsko gospodarstvo izvaža. V zadnjem času namreč raste izvoz na trge razvijajočih se držav, predvsem tistih v Latinski Ameriki, ki jih kriza ni toliko prizadela. Upad izvoza v ZDA in EU je tako deloma kompenizarn z rastjo izvoza v države v razvoju, ki tako zavzemajo vse večji delež v celotnem kitajskem izvozu. Vseeno ima rast kitajskega izvoza trend zniževanja že vse od prve polovice leta 2010. Domačo proizvodnjo spodbuja tudi rastoče domače povpraševanje. Stopnja rasti maloprodaje je v drugem četrtletju 2012 znašala 13,7 %, vendar pa je od začetka leta opazen trend zniževanja te stopnje rasti. Industrijska proizvodnja zaradi zmanjšanega domačega in tujega povpraševanja prav tako beleži zmanjšanje stopnje rasti. Ta je v drugem četrtletju letos znašala 9,5 %, pri čemer je opazen trend zniževanja stopnje rasti vse od konca leta 2009.  

Sicer je glede kitajske statistike vse več ugibanj, da so podatki prirejeni, in da so dejanske stopnje rasti nižje kot uradno objavljene.

Glede na razvite države ima Kitajska precej možnosti za ukrepanje tako pri monetarni kot pri fiskalni politiki. Kitajske obrestne mere so trenutno glede na razvite države visoke, in ima centralna banka možnost, da jih zniža.  Kitajska centralna banka je tako v juniju znižala obrestno mero iz 6,56 % na 6,31%, julija pa je, nekoliko nepričakovano, obrestno mero še dodatno znižala na 6%. Običajno kitajska centralna banka, ko želi spodbuditi kreditiranje, zniža nivo obvezne rezerve, tokrat pa je posegla po drugačnih ukrepih. Investitorji so vse bolj uprti v kitajsko državo, od katere pričakujejo dodatne spodbude za gospodarstvo. Kitajska država ni bistveno zadolžena, devizne rezerve pa so večje od 3200 milijard USD. Tako bi lahko izvedli tudi večji paket ukrepov za spodbudo gospodarstva. Pričakuje se, da bodo ti ukrepi, v kolikor bo do njih dejansko prišlo, usmerjeni predvsem v izgradnjo infrastrukture.

Avtor: Matjaž Dlesk, upravljavec investicijskih skladov, Triglav Skladi, d.o.o.