Sob 4 Nov 2017
Tedni centralnih bank

Pretekli trije tedni so postregli z odločitvami številnih centralnih bank po svetu. 

Sredi oktobra, še v času 19. kongresa komunistične partije, ko smo poslušali hvalospeve o drugem največjem svetovnem gospodarstvu, je guverner kitajske centralne banke opozarjal na tako imenovani Minskyjev trenutek na Kitajskem, ko naj bi se zgodil obsežnejši padec cen naložb zaradi tamkajšnje pretirane kreditne rasti.

Prejšnji teden sta objave začeli kanadska in brazilska centralna banka. V Otavi niso spreminjali ravni obrestne mere, a bodo, kot kaže, dvigovanje nadaljevali. Banka je namreč letos poleti z namenom preprečitve pregrevanja gospodarstva že dvakrat zvišala ključno obrestno mero. Zanimivo je, da je banka v »zaviralnem« statusu, kljub temu da pričakuje upočasnitev rasti BDP s 3,1 odstotka v letu 2017 na 2,1 odstotka v letu 2018 in 1,5 odstotka v letu 2019. S popolnoma drugačnimi razmerami se srečujejo brazilski bankirji. Tamkajšnjo obrestno mero so znižali za kar 75 bazičnih točk, na 7,5 odstotka. Agresivno zniževanje, potrebno za zagon šibkega gospodarstva, jim omogoča predvsem padajoča inflacija. Dan kasneje sta odločitev sprejeli švedska in norveška centralna banka. Obe ohranjata rekordno nizki obrestni meri, prva pri –0,5 odstotka, druga pa pri 0,5 odstotka. Švedski guverner je sporočil, da ohranjajo odkupe državnih obveznic do konca leta 2017, dviga obrestnih mer pa ne pričakuje do sredine prihodnjega leta. Na Norveškem morebiten dvig cene denarja pričakujejo šele sredi leta 2019. Spoštovanje mandata o stabilnosti cen diktira za zdaj nizke obresti v omenjenih skandinavskih državah, trdovratno nizka inflacija pa oblikuje tudi monetarno politiko Evropske centralne banke. Guvernerji iz Frankfurta so se sestali na isti dan kot njihovi skandinavski kolegi in se odločili, da obrestnih mer ne spreminjajo. Tako kot na Švedskem se tudi pri ECB ukvarjajo z odkupi dolžniških vrednostnih papirjev, ki so jih podaljšali do septembra 2018, pri čemer bo mesečni obseg od 1. januarja dalje znašal le 30 milijard evrov. Dogajanje prejšnjega tedna je zaokrožila ruska centralna banka, ki je znižala svojo obrestno mero za 25 bazičnih točk, na 8,25 odstotka. Razmere v Rusiji so še najbolj podobne tistim v Braziliji, večja previdnost pri ekspanzivnosti monetarne politike pa izhaja predvsem iz še vedno visokih inflacijskih pričakovanj v Rusiji.

Ta teden so svoje odločitve sporočile še tri pomembnejše centralne banke. Japonska in ameriški FED svojih ukrepov nista spreminjala, pri čemer so pri FED tokrat vzeli le »odmor« pred zelo verjetnim decembrskim dvigom, japonska centralna banka pa se za zdaj sooča še s preveč šibko rastjo cen, da bi posegla po dvigu obrestnih mer. Zadnja v nizu srečanj in odločitev je bila angleška centralna banka. Tam so prvič po desetih letih dvignili ključno obrestno mero predvsem z namenom zajezitve inflacijskih pritiskov. Deset bank, deset različnih situacij. Mimo so časi, ko smo lahko opazovali enotno ekspanzivno monetarno politiko.

Avtor: Gorazd Belavič, Triglav Skladi

DNEVNIK, STR. 28, 4.11.2017, RUBRIKA: BORZNI KOMENTAR

 

     

    Zapri

    Želim izvedeti več

    To prevent automated spam submissions leave this field empty.

    Uporabnike spletnega mesta www.triglavskladi.si seznanjamo, da bomo vse podatke in informacije, pridobljene od uporabnikov, uporabljali izključno za potrebe komuniciranja z njimi v zvezi s trženjem Triglav vzajemnih skladov in ostalih tako obstoječih kot tudi novih produktov in storitev družbe Triglav Skladi. V zvezi z varstvom osebnih podatkov zagotavljamo, da bo družba za upravljanje kot upravljavec zbirke osebnih podatkov z njimi postopala v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov. S tem ko uporabnik posreduje podatke družbi Triglav Skladi s potrditvijo njihovega vnosa v izbrane kontaktne obrazce, dovoljuje, da družba navedene podatke obdeluje za zgoraj opredeljene namene v svojih zbirkah podatkov. Podatke lahko družba Triglav Skladi ali z njene strani pooblaščen pogodbeni obdelovalec podatkov obdeluje do pisnega preklica privolitve, ki ga uporabnik posreduje Družbi. Pisni preklic se lahko nanaša tudi le na posamezen namen oziroma storitev (npr. pošiljanje ponudb, anketiranje, ipd.). Uporabnik lahko družbi po elektronski pošti kadar koli sporoči, katerih vrst elektronskih sporočil oziroma vsebin na svoj e-poštni naslov ne želi več prejemati. Več na http://www.triglavskladi.si/pravno-obvestilo