Tor 13 Mar 2018

Če nimaš jekla, nimaš države!

Tako je Trump opravičeval svojo zadnjo kontroverzno potezo. Nekoliko prezgodaj je sklepati, da ameriški predsednik ne izvaja že videnega blefa, čeprav četrtkova razglasitev uvedbe carinskih dajatev na uvoz jekla in aluminija vsekakor daje vtis, da z obljubljenimi sankcijami proti, po njegovem mnenju, nepoštenim trgovinskim praksam tujih držav misli resno.

Pod pretvezo, da je ogrožena nacionalna varnost ZDA, nameravajo čez 15 dni uvesti 25-odstotne carine na uvoz jekla in izdelkov iz jekla ter 10-odstotne na uvoz aluminija in izdelkov iz aluminija.

O kritikah protekcionističnih ukrepov je bilo napisanega že veliko. Ekonomisti so enotnega mnenja, da tarife ne bodo imele pozitivnega učinka na ameriško gospodarstvo, predvsem pa ni mogoča zmaga v carinski vojni, o lahkotnosti katere nas je na twitterju pred dnevi razsvetljeval Trump. Morda bo na kratki rok pridobila ameriška jeklarska industrija, ki zaposluje okoli 150.000 ljudi, a posledice višjih cen bodo občutili drugi deležniki – porabniki jekla, kjer je zaposlenih kar 6,5 milijona Američanov.

Vtis o krivici, ki naj bi se godila Američanom, izhaja iz vse večjega deficita v zunanji trgovini. Profesor Roach z Univerze Yale je že ob januarski uvedbi tarif na solarne panele in pralne stroje poudaril, da je srž ogromnega ameriškega zunanjetrgovinskega primanjkljaja v obsežni potrebi po tujem kapitalu, ki ob nenehni želji po rasti domače potrošnje nadomešča manko domačih prihrankov. Z uvedbo stimulativnih fiskalnih ukrepov bodo v ZDA povečali proračunski primanjkljaj, s čimer se bo potreba po prihrankih v prihodnje le še povečala. Poleg tega morajo v ZDA računati s povratnimi ukrepi drugih držav, kar bo dodatno poslabšalo njihov zunanjetrgovinski položaj.

A preden sprejmemo pesimističen scenarij carinskih vojn, ki bi vsekakor imele negativen vpliv na globalno ekonomijo, si orišimo alternativen scenarij. Dejstvo, da je Trump iz nove ureditve izvzel Kanado in Mehiko, dopušča interpretacijo, da na svojstven način gradi izhodišča za pogajanja o spremembah severnoameriškega prostotrgovinskega sporazuma, znanega pod kratico NAFTA. Še več, Trump dopušča možnost za »skesanje« tudi drugim državam, če dokažejo, da njihovi izdelki ne škodijo ameriški nacionalni varnosti. Trumpovo ravnanje spominja na Reaganovo predsednikovanje sredi 80. let prejšnjega stoletja. Tudi Reagan je poskušal omejiti uvoz v ZDA, v končni fazi pa dosegel, da so številne države pristopile k pogajalski mizi in se dogovorile o novem bilateralnem trgovinskem sporazumu. Takrat je vlogo pogajalca v Reaganovi administraciji opravljal Robert Lighthizer, ki ga je k sebi za trgovinskega predstavnika vzel tudi Donald Trump. Je vse skupaj morda le poskus, da Trump z velikim pompom in soočenji s posameznimi državami doseže nekaj manjših ugodnosti za ZDA?

Avtor: Gorazd Belavič, Triglav Skladi

DNEVNIK, 10. 3. 2018; RUBRIKA: BORZNI KOMENTAR

 

    Zapri

    Želim izvedeti več

    To prevent automated spam submissions leave this field empty.

    Uporabnike spletnega mesta www.triglavskladi.si seznanjamo, da bomo vse podatke in informacije, pridobljene od uporabnikov, uporabljali izključno za potrebe komuniciranja z njimi v zvezi s trženjem Triglav vzajemnih skladov in ostalih tako obstoječih kot tudi novih produktov in storitev družbe Triglav Skladi. V zvezi z varstvom osebnih podatkov zagotavljamo, da bo družba za upravljanje kot upravljavec zbirke osebnih podatkov z njimi postopala v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov. S tem ko uporabnik posreduje podatke družbi Triglav Skladi s potrditvijo njihovega vnosa v izbrane kontaktne obrazce, dovoljuje, da družba navedene podatke obdeluje za zgoraj opredeljene namene v svojih zbirkah podatkov. Podatke lahko družba Triglav Skladi ali z njene strani pooblaščen pogodbeni obdelovalec podatkov obdeluje do pisnega preklica privolitve, ki ga uporabnik posreduje Družbi. Pisni preklic se lahko nanaša tudi le na posamezen namen oziroma storitev (npr. pošiljanje ponudb, anketiranje, ipd.). Uporabnik lahko družbi po elektronski pošti kadar koli sporoči, katerih vrst elektronskih sporočil oziroma vsebin na svoj e-poštni naslov ne želi več prejemati. Več na https://www.triglavskladi.si/pravno-obvestilo

    Mesečno poročilo

    Poročilo o poslovanju Triglav vzajemnih skladov, maj 2018

    Preberite poročilo