Varčevalni nasvet

Kdor si v življenju več upa, tudi več doseže

Vsako izbiro, pa naj bo še tako prijetna, spremlja tveganje, da šlo na poti do cilja kaj narobe. Da na koncu vse ne bo tako, kot bi si želeli. Izbrano blago se bo morda hitro umazalo, rožam ne bo ustrezala lega, na počitnicah nam jo bo zagodlo vreme.

Imamo lahko v življenju vse pod kontrolo in bo na cilju vedno točno tako, kot smo si zamislili?

Tveganja so tiste ovire na poti, ki bi nam lahko preprečile doseganje zastavljenih ciljev in ustvarile izid, ki ni bil predviden. Ko ugotavljamo, kako drzni upamo ali smemo biti, si postavljamo vprašanja:

●           Kaj se lahko zgodi?

●           Kakšna je verjetnost, da se bo to zgodilo?

●           Kakšne so lahko posledice, če se bo to zgodilo?

●           Kako se izogniti posledicam oziroma jih omiliti?

Analiziranje in ukrepanje na podlagi teh vprašanj imenujemo upravljanje s tveganji.

Dokler se ne odločimo, so nam dane vse možnosti: sivo ali rožnato, nageljni ali marjetke, Pariz ali Dubrovnik. Ampak čar življenja je v poteh, na katere nas naše odločitve popeljejo – brez izbir in z njimi povezanih tveganj ni poti in tudi popotovanj ne. To, da je sreča na strani pogumnih, pa se je tudi že marsikdaj potrdilo.

Varnost sredstev ali visoki donosi?

Bančni depoziti so zelo varne naložbe, ki pa na dolgi rok ne prinašajo visoke pričakovane donosnosti oziroma dobička. To, da imamo danes denar, ne pomeni, da bomo, denimo, z obrestmi od tega kapitala v prihodnosti lahko plačali želene izdatke: zamenjali kuhinjo ali avto, plačali šolnino otrokom ali odšli na počitnice v katero od eksotičnih dežel, kamor si tako zelo želimo.

Delnice in obveznice na dolgi rok nudijo višjo pričakovano donosnost kot bančne vloge.

Varčevanje v vzajemnem skladu omogoča, da posredno varčujemo v vrednostnih papirjih, predvsem v delnicah in obveznicah. Delnice v svetu so v preteklih stotih letih vlagateljem v povprečju prinesle približno šestodstotno realno donosnost letno. Veliko? Dovolj!

Denar ene mara bolj, druge manj

Denar običajno izbere tiste, ki znajo ravnati z njim – ljudi, ki znajo upravljati svoje finančne »stave«, tj. se odločajo za pametne naložbe in preudarno vlagajo. Pri naložbah v vzajemne sklade lahko preudaren vlagatelj, ki prevzame tveganje v zanj razumni meri, to tveganje obrne sebi v prid.

Osnovno pravilo vlaganja je, da sprejemanje višjega naložbenega tveganja prinaša višji potencialni donos na dolgi rok, na kratek rok pa tudi možnost višjih izgub.

Vlagatelji, ki prevzamejo razumno naložbeno tveganje, lahko med varčevanjem ohranijo potrebno mirnost. Mirni živci so v življenju nasploh precej pomembni, upravljanje s premoženjem pa navsezadnje lahko vzamemo tudi kot priložnost za osebno rast in kaljenje v zrelosti.

Naj nas ne bo strah

Vsakdanje življenje nas marsikdaj sili v šprint ali hitro prilagajanje, varčevanje pa je umirjen tek na dolge proge. Dogajanje na svetovnih borzah je bilo od nekdaj dinamično, marsikdaj nepredvidljivo, svet se še vedno suče v pravi smeri in na koncu je vse tako, kot mora biti.

Na zmanjševanje tveganja naložbe pozitivno vplivata:

●           dolgoročno obdobje varčevanja,

●           razpršenost premoženja.

Najboljše rezultate pri nalaganju dosežejo vlagatelji, ki znajo oceniti naložbeno tveganje in ga prevzamejo v razumni meri, varčujejo dolgoročno in pri naložbeni usmeritvi vztrajajo ne glede na kratkoročne dogodke na borzah idr. viharje, ki navidezno iztirjajo svet.

Vas privlači umirjena rast vloženih sredstev ali verjamete v pregovor, da kdor tvega, ima korist?

Preverite, kakšen tip vlagatelja ste!