Pon 14 Maj 2018

Kako zaščititi evropska podjetja pred vplivom sankcij za Iran

Svetovni trg: Solo akcija ZDA postavlja EU in njeno gospodarstvo v neprijeten položaj

Če postavimo na stran pomisleke in politična tveganja, ki se nam porajajo ob odstopu od mednarodnega sporazuma, ki ni bil kršen, nam sorazmerno nesmiselnost dejanj ZDA nakazuje že dejstvo, da jim za odstop od iranskega jedrskega sporazuma ni uspelo prepričati nobenega od sopodpisnikov. Čeprav ZDA glede te odločitve uživajo podporo nekaterih držav, kot sta Izrael in Savdska Arabija, pa jim s svojimi argumenti ni uspelo prepričati širše mednarodne javnosti. Ker je trgovina med EU in Iranom po podpisu sporazuma in umaknitvi sankcij začela rasti, je podjetja, tudi slovenska, upravičeno strah, kaj bodo prinesle nove sankcije ZDA. Podjetja so tam začela odpirati predstavništva, sklenila pogodbe ali pa v Iran že izvažajo, zato so posledice za nekatera lahko tudi precej drage.

Ne gre pozabiti, da je bila pred uvedbo sankcij, EU bila glavna trgovinska partnerica Irana. Ambicije evropskih podjetij so torej lahko velike. Zunanja trgovina z Iranom je leta 2017 znašala 21 milijard evrov. Pomembnejši je trend rasti. Statistika, dosegljiva na Eurostatu, nam pokaže, da se je trgovina med EU in Iranom lani povečala za 53 odstotkov glede na leto 2016 in za kar 78 odstotkov v letu 2016 glede na leto 2015. Torej se je sporazum iz leta 2015 pokazal kot dober za EU in njene članice. Po odstopu ZDA se postavlja vprašanje, kako naprej.

Dejstvo je, da predsednik Trump svojih sogovornikov ne vidi kot enakovredne. Pravzaprav njegov odnos do držav EU nakazuje, da vidi EU kot skupinico držav, ki delujejo samostojno in je vsaka posebej premajhna, da bi se mu zoperstavila. Idejo o premoči nad evropskimi partnerji prenaša tudi po diplomatskih ravneh navzdol, kar dokazuje tudi čivk ameriškega veleposlanika v Nemčiji, ki je po odstopu od sporazuma na twitterju zapisal, da naj nemška podjetja, ki delujejo v Iranu, takoj nehajo tam poslovati. Potrebna je torej odločna in usklajena akcija EU.

Kako ohraniti pozitiven trend rasti trgovine z Iranom? Pogled v zgodovino nam pokaže, da je bilo med EU in ZDA merjenje moči že povezano s sankcijami, iz katerega je EU izšla kot zmagovalka in takratnega predsednika ZDA prisilila, da je naredil korak nazaj. Sankcijam proti Kubi, ki jih je leta 1996 s svojim podpisom uveljavil Bill Clinton, se je EU zoperstavila z regulativo, ki je onemogočila njihovo uveljavitev na evropskih tleh in zaščitila podjetja iz EU pred njihovimi učinki. Skupaj z državami Latinske Amerike so v WTO dosegli, da so bile ZDA na koncu primorane sprejeti kompromis in izvzeti nekatere določbe. Čeprav so sankcije imele dolgoročen vpliv, še posebno pri evropskih podjetjih, ki delujejo tudi v ZDA, sta danes, kot posledica te zaščite, španska hotelska veriga Sol Melia in francosko tobačno podjetje Altadis Tobacco med največjimi investitorji na Kubi.

Večkrat slišani pozivi nekaterih evropskih voditeljev po bolj usklajenemu nastopu držav EU so torej vsaj pri vprašanju zaščite podjetji potrebni in zelo utemeljeni. Vztrajanje pri sporazumu in po potrebi dodatna zakonska zaščita podjetij, ki poslujejo v Iranu, so torej prava pot. Dolgoročno nam bo to omogočilo, da EU spet postane najmočnejši partner Irana in poskuša nadomestiti izgubljena leta, ter s prvega mesta izpodriniti Kitajsko, ki je trenutno največja trgovska partnerica Irana.

Avtor: Vid Pajič, Triglav Skladi, d.o.o.

DELO: BORZNA ANALIZA, 14.5.2018

Zapri

Želim izvedeti več

To prevent automated spam submissions leave this field empty.

Uporabnike spletnega mesta www.triglavskladi.si seznanjamo, da bomo vse podatke in informacije, pridobljene od uporabnikov, uporabljali izključno za potrebe komuniciranja z njimi v zvezi s trženjem Triglav vzajemnih skladov in ostalih tako obstoječih kot tudi novih produktov in storitev družbe Triglav Skladi. V zvezi z varstvom osebnih podatkov zagotavljamo, da bo družba za upravljanje kot upravljavec zbirke osebnih podatkov z njimi postopala v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov. S tem ko uporabnik posreduje podatke družbi Triglav Skladi s potrditvijo njihovega vnosa v izbrane kontaktne obrazce, dovoljuje, da družba navedene podatke obdeluje za zgoraj opredeljene namene v svojih zbirkah podatkov. Podatke lahko družba Triglav Skladi ali z njene strani pooblaščen pogodbeni obdelovalec podatkov obdeluje do pisnega preklica privolitve, ki ga uporabnik posreduje Družbi. Pisni preklic se lahko nanaša tudi le na posamezen namen oziroma storitev (npr. pošiljanje ponudb, anketiranje, ipd.). Uporabnik lahko družbi po elektronski pošti kadar koli sporoči, katerih vrst elektronskih sporočil oziroma vsebin na svoj e-poštni naslov ne želi več prejemati. Več na http://www.triglavskladi.si/pravno-obvestilo

Mesečno poročilo

Poročilo o poslovanju Triglav vzajemnih skladov, april 2018

Preberite poročilo