Sektorska alokacija | Neciklični sektorji za obdobje gospodarskega ohlajanja

Alokacija
Sektorska alokacija za leto 2023 temelji na pričakovani umiritvi gospodarske dinamike in spogledovanjem z blago recesijo razvitih gospodarstev, ki predstavlja naš osrednji ter najbolj verjeten scenarij makroekonomskega okolja v prihajajočem letu. Zaradi želje po umiritvi inflacije bodo centralne banke še naprej primorane voditi restriktivnejšo monetarno politiko, s čimer se bodo zaostrovali pogoji financiranja, z umikom denarja iz obtoka pa tudi likvidnost na finančnih trgih. Upočasnitev gospodarske dinamike bo predvidoma kratka, s čimer bo potrebna ustrezna prilagoditev alokacije v sredini prihodnjega leta.

Skladno z opisanim v prvem četrtletju leta 2022 priporočamo selektivno previdnost oziroma nadtehtanje varnejših sektorjev, ki ne kažejo unikatnih težav:

  • Zdravstvo: nadaljuje se pozitivni sentiment v sektorju v povezavi z (še) zahtevnim gospodarskim okoljem. Velika farmacevtska podjetja ostajajo na račun novih zdravil dokaj odporna na plačno inflacijo in s tem marže. Pri večini velikih farmacevtskih podjetij se pričakuje rast prihodkov (izjeme so podjetja, prihodkovno precej vezana na COVID). Tudi storitveni del zdravstva obeta rast v 2023, zaradi večje izkoriščenosti kapacitet (v času pandemije je bilo število operacij precej nizko), zaradi nižjih stroškov dela (dodatki COVID) in deloma tudi dviga cen storitev.
  • Osnovne potrošne dobrine: sektor velja za varno zatočišče, s sicer skromno rastjo dobičkov in prihodkov. Vrednotenja so povprečna, neto marža je povišana z rahlo tendenco padanja. Revizije dobičkov so pozitivne. Podjetja uspešno nadzirajo višje stroške surovin in transporta in jih v veliki meri uspešno prevaljujejo na končnega potrošnika.
  • Finance: kreditna aktivnost še vedno na visokem nivoju, kapitalska ustreznost je zadostna, tudi v primeru recesijskega okolja, se pa tveganja vseeno nekoliko povečujejo. Obrestne mere na strani posojil se dvigujejo hitreje kot na strani depozitov kar bankam omogoča višje marže. Navedeno lahko sicer vodi v znižanje obsega kreditne aktivnosti in/ali povišan obseg slabih posojil.

Za sektorje potrošnih dobrin, energije, informacijske tehnologije in industrije priporočamo nevtralno izpostavljenost.

  • Potrošne dobrine: velja za zelo cikličen sektor s podjetji, ki jih vlagatelji zaradi nadpovprečne pričakovane rasti dražje vrednotijo. Okolje višjih ravni obrestnih mer takim vrednotenjem ni najbolj naklonjeno. Zaradi preteklih padcev tečajev je sektor morda celo v preprodanem območju.
  • Energija: trendi in zaveze podjetij nakazujejo, da se industrija umika iz uporabe fosilnih goriv, večina investicij bo v prihodnje usmerjena v obnovljive vire. Znotraj tega segmenta so bolje pozicioniranja evropska podjetja, kjer se je z namenom prehoda na zeleno energijo izoblikovalo spodbudno regulatorno okolje. Cena surove je kratkoročno gledano na nizkih nivojih, trenutno povpraševanje in ponudba surove nafte sta v ravnovesju. Napovedane rasti prihodnjega povpraševanja so nizke, ter se lahko še znižajo skladno z upadom gospodarske rasti.
  • Informacijska tehnologija: sektor se bo še najmanj v prvem četrtletju srečeval z znižanjem povpraševanja po napravah, kar bo prizadelo prodajo in dobičkonosnost. Tudi gospodarsko okolje z naraščajočimi obrestnimi merami sektorju ni naklonjeno. Pritisk na marže je še zmeraj prisoten in izvira iz plačne inflacije, ter višjih vhodnih cen zalog iz preteklega leta, kakor tudi zalog izdelkov. Določene investicije v IT (hardware, software) se zamikajo, v določenih segmentih pa bodo tudi povečane (internetna varnost, analitika, storitve v oblaku). Precej obetavno izgleda za dobavitelje komunikacijske opreme, kateri vstopajo v letu z nadpovprečno visokimi naročili in precej boljšim stanjem v dobavnih verigah.
  • Industrija: cenovni količniki so na predkoronski ravni, precejšnje razlike med posameznimi dejavnostmi pa so se v zadnjem času precej zmanjšale. Napovedani infrastrukturni projekti predstavljajo ustrezno dolgoročno osnovo ter obilo priložnosti, na krajši rok skrbi pričakovan vsesplošni upad gospodarske dejavnosti. Veliko priložnosti vidimo tudi v segmentu kmetijske opreme, saj je bilo preteklo desetletje zaznamovano z nizko obsegom investicij, s čimer se je vozni park močno postaral.

V primeru osnovnega scenarija so manj privlačni naslednji sektorji:

  • Komunikacijske storitve: obeti se poslabšujejo v vseh segmentih sektorja. Sektor je visoko koncentriran, saj dve podjetji (Google in Meta) predstavljata okoli 50% indeksa. Obe se soočata z upadom oglaševanja zaradi konkurence, ocenjujemo, da trenda kratkoročno ne moreta obrniti. Dodatno so ovire v obliki protimonopolne zakonodaje in omejitve glede personaliziranega oglaševanja. Ponudniki video vsebin se soočajo z močno rastjo produkcijskih stroškov. Klasična telefonija morda zanimiva zaradi stabilnejšega poslovanja oziroma defenzivne narave.
  • Nepremičnine: cene nepremičnin so pri vrhu, povpraševaje po kreditih se ohlaja. Poslovanje podjetij se poslabšuje, predvsem evropskih, saj se zaradi višjih stroškov povečuje število odpovedi najemnih razmerij. Skladi so sicer v zadnjem obdobju neto prodajalci nepremičnin s čimer so okrepili svoje bilance. Zaradi visoke dividendne donosnosti je sektor pogosto alternativa za vlagatelje ki iščejo fiksen donos, z rastjo obrestnih mer se ta privlačnost znižuje.
  • Oskrba: rekordno visoka vrednotenja sektorja ter podpovprečno poslovanje. Dvig obrestnih mer niža privlačnost sektorja glede na alternativo v obveznicah. Izjemna regulatorna tveganja na poslovanje, tako v ZDA kot tudi v Evropi.
  • Surovine in materiali: zaradi pričakovane upočasnitve gospodarske rasti v letu 2023 in poslabšanja rezultatov poslovanja zaradi šibkega povpraševanja. Pozitivni vpliv pričakovanega gospodarskega okrevanja v drugi polovici leta 2023 in izboljšanje gospodarske situacije na Kitajskem (odpiranja gospodarstva) ne bo dovolj za nadpovprečno rast cen delnic iz tega sektorja.

Pripravili: Mitja Baša, Alexandr Gutirea, Vid Pajič, Slavko Rogan, Janez Javornik, Matjaž Pogorevc, Gašper Dovč