Aktivno ali pasivno upravljanje premoženja – katera strategija je primerna za vas?

Vprašanje je vse prej kot nepomembno, saj se aktivno in pasivno upravljanje razlikujeta po načinu upravljanja, stroških, pričakovanjih in vlogi finančnih strokovnjakov. V nadaljevanju boste spoznali značilnosti aktivnega in pasivnega upravljanja premoženja, njune prednosti in omejitve, ter kdaj je morda kateri primernejši.

Kaj je aktivno upravljanje (npr. v vzajemnih skladih)?

Aktivno upravljanje pomeni, da za naložbeni sklad skrbi strokovna ekipa – upravljavci premoženja, analitiki in drugi finančni strokovnjaki. Njihova naloga je, da s svojim znanjem in izkušnjami poskušajo preseči povprečne donose trga. To dosegajo s poglobljeno analizo posameznih podjetij, sektorjev in makroekonomskih kazalnikov ter z aktivnim odločanjem, katera sredstva kupiti in katera prodati.

Primer aktivnega upravljanja so aktivno upravljani naložbeni skladi, kot so Triglav vzajemni skladi. Upravljavci takšnih skladov ves čas spremljajo razmere na trgu in prilagajajo sestavo portfelja glede na trenutno oceno priložnosti in tveganj.

Kaj je pasivno upravljanje (npr. pri ETF-jih)?

Pasivno upravljanje sloni na predpostavki, da lahko na dolgi rok samo sledimo trgu in s tem dosegamo potencialne donose. Pri pasivnem upravljanju investiramo v finančne instrumente, ki sledijo določenemu indeksu, na primer indeksu S&P 500, DAX ali STOXX Europe 600. Najpogostejša oblika pasivnega investiranja so ETF-ji oziroma skladi, s katerimi se trguje na borzi.

Kaj je ETF?

ETF je skupek vrednostnih papirjev (najpogosteje delnic, lahko pa tudi drugih), ki sledi določenemu indeksu. Ko kupite enoto ETF-ja, pridobite izpostavljenost do celotnega indeksa brez posredovanja upravljavca, ki bi posamezno izbiral naložbe. Upravljanje takšnega sklada poteka avtomatizirano in je zato lahko tudi stroškovno nekoliko ugodnejše.

Glavne razlike

Prednosti in omejitve posameznega pristopa

V nadaljevanju si še podrobneje oglejmo prednosti in omejitve obeh pristopov – aktivnega in pasivnega upravljanja premoženja.

Aktivno upravljanje premoženja (npr. vzajemni skladi)

• Upravljavci premoženja lahko prilagodijo naložbeno strategijo glede na vlagateljevo starost, cilje, nagnjenost k tveganju in časovni horizont.
• V kriznih obdobjih se lahko upravljavci hitro odzovejo in preoblikujejo portfelj.
• Vlagatelji imajo možnost osebnega stika s finančnimi strokovnjaki, kar zmanjša verjetnost napačnih odločitev, zlasti pri začetnikih.
• Stroški so nekoliko višji, da pokrijejo delo upravljavcev, analitikov in podporne ekipe.

Pasivno upravljanje premoženja (npr. ETF-ji)

• Nižji stroški – upravljavske provizije ETF-jev so večinoma nižje od upravljavskih stroškov vzajemnih skladov.
• Ni možnosti prilagajanja strategije posameznemu vlagatelju.
• V času tržnih nihanj ni možnosti zaščite portfelja z aktivnim poseganjem vanj.
• Ni osebnega stika, kar lahko zlasti za začetnike predstavlja oviro in večjo negotovost.

Ne kaj je boljše, temveč kaj je primernejše za vas

Pri izbiri med aktivnim in pasivnim upravljanjem ne gre za to, kaj je boljše na splošno, temveč kaj je primernejše za vas. Pasivno upravljanje je lahko bolj privlačno za vlagatelje, ki:

• imajo dolgoročni investicijski horizont,
• so stroškovno občutljivi,
• se želijo sami informirati in prevzeti odgovornost za svoje odločitve.

Po drugi strani je lahko aktivno upravljanje lahko ustreznejše za vlagatelje, ki:

• si želijo podpore finančnih strokovnjakov,
• nimajo časa ali znanja za samostojno spremljanje trga,
• si želijo bolj prilagojene naložbene strategije.

Vloga finančnih strokovnjakov

Pri aktivnem upravljanju niste prepuščeni sami sebi. Finančni strokovnjaki vam lahko pomagajo oblikovati naložbeno strategijo, ki upošteva vaš življenjski položaj, finančne cilje in časovno komponento.

To je še posebej pomembno pri dolgoročnem načrtovanju (na primer pri varčevanju za pokojnino ali otrokovo izobraževanje), kjer bi lahko čustvene odločitve vodile v neželene posledice, kot na primer prodajo naložb ob napačnem času zaradi strahu.

Podpora finančnih strokovnjakov zato ni le "dodana vrednost", temveč pogosto tudi zaščita pred manj optimalnimi odločitvami, ki lahko dolgoročno znižajo donosnost naložbe.

Začnite investirati v aktivno upravljane vzajemne sklade še danes. Naročite se na brezplačen posvet s finančnim strokovnjakom.