Triglav Skladi Stockcast: Zelene tehnologije

Matjaž: Pozdravljeni, poslušate Triglav Skladi Stockcast. Danes se bomo potopili v svet, ki združuje finance in naš planet. Svet, kjer denar sreča trajnost. V tej epizodi bomo raziskovali fascinantno področje zelenih in nizkoogljičnih tehnologij ter okoljskih inovacij. V času, ko se svet sooča s klimatskimi izzivi, postaja naložba v zelene tehnologije, ne le moralna odločitev, temveč tudi finančno smiselna. Od sončnih panelov do vodikovih gorivnih celic, od trajnostne mobilnosti do obnovljivih virov energije. Zelene inovacije so tu, da ostanejo in oblikujejo našo prihodnost.

Alexandr: V zadnjih 150 letih smo priča izjemno visoki gospodarski rasti. Veliko stvari se je spremenilo tudi zaradi tehnološkega razvoja. Svet je zdaj popolnoma drugačen, kot je bil na koncu 19. stoletja. Pravzaprav je popolnoma drugačen v primerjavi s koncem prejšnjega, 20. stoletja. V ospredju te rasti so globalne povezave digitalizacije, izboljšanje kakovosti življenja, v ozadju pa vedno stoji gospodarska rast. Pojavile so se industrijske velesile, kot so Združene države Amerike, Nemčija in Velika Britanija. Tem državam se je pred kratkim pridružila tudi Kitajska, temu stanju pa se pospešeno približujejo tudi številne druge države v razvoju. Za nami je izjemno zanimivo obdobje. Počasi prihajamo do ugotovitve, da je treba razmisliti, kakšne so bile posledice te rasti. Smo mogli mogoče žrtvovati in sprejeti odločitve, za katere nam je lahko žal.

Matjaž: V zadnjih desetletjih je postalo jasno, da ta tradicionalen način proizvodnje in potrošnje energije ni vzdržen z vidika okoljskega vpliva. Izpusti toplogrednih plinov, onesnaževanje voda, izčrpavanje naravnih virov in izguba biotske raznovrstnosti so le nekateri izmed izzivov, s katerimi se soočamo. V tem kontekstu je razvoj in uporaba okolju prijazne tehnologije postala ne le moralna odgovornost, temveč tudi ekonomska priložnost.

Alexandr: Ja, to je res. Zdaj, ko razmišljamo o tem, na kakšnih temeljih temelji naša gospodarska rast, moramo jasno razmišljati o negativnih vplivih, na kakovost življenja in tudi na prihodnjo gospodarsko rast. Okoljska problematika je na žalost eno od teh področij, ki je bilo pod velikim vplivom oz. pod izjemno močnim udarcem zaradi strukture večine, na kateri smo v preteklosti dosegali gospodarska rast. Pravzaprav še vedno na ta način gradimo naše gospodarske modele. Se pa situacija v državah spreminja, na žalost tudi zaradi tega, ker okolje jasno nakazuje, da je na robu obstoja. Kar pa je seveda pomembno vprašanje za nas, v smislu, kje pa bomo mi, če bo okolje postalo zelo neprijazno do našega načina življenja. S tega vidika se strinjam. Okolju prijazne tehnologije postajajo izjemno pomembne, razvoj na področju teh tehnologij postaja ključen element prihodnje gospodarske rasti, vzdržne gospodarske rasti. Brez tega bomo mogoče imeli gospodarsko rast, ne bomo pa imeli vzdržne gospodarske rasti, kar pa je nesprejemljivo.

Matjaž: Ravno ta vprašanja so se začela odpirati v čisto vseh državah in na naddržavnih institucijah, v Združenih narodih, v Evropski uniji, ZDA in na Kitajskem. Nakazuje na neko rast globalne zavesti o pomenu trajnostnega razvoja. Prav tako se povečuje povpraševanje po zelenih tehnologijah, kar odpira obsežne investicijske priložnosti za posameznike, podjetja in vlade. Ampak to ni le vprašanje dobička, je tudi priložnost za prispevek k boljšemu trajnostnemu svetu za sedanje in prihodnje generacije.

Alexandr: Poudarek na okolju prijaznih tehnologijah je izjemno velika priložnost za rast podjetij za poslovanje. Tako zaradi zakonodajnih okvirjev, ki kaznujejo neodgovorna podjetja. Če ne nagrajujejo, vsaj ne kaznujejo odgovornih podjetij. Pomembno je tudi za stranke, kupce, uporabnike storitev in produktov, tako da je tudi s tega vidika to lahko konkurenčna prednost. Pomembno je tudi z vidika dostopa do finančnih virov. Finančna industrija je pod drobnogledom, tudi zaradi tega, ker tako ali drugače podpira in usmerja vse ideje, vse projekte, ki se pojavljajo. V zadnjem času ostaja tudi to področje precej bolj odgovorno, kot je bilo v preteklosti, kar se odraža tudi na odnosu finančne industrije do različnih poslovnih praks, podjetij in načinov delovanja držav. Nekako nas celotna situacija, celotno okolje usmerja v to, da, če hočeš biti uspešen, če si predsednik uprave podjetja, več pozornosti, ki jo namenjaš okolju prijazni tehnologiji in poslovnim modelom, večje so priložnosti za doseganje višje konkurenčne moči in višjih rezultatov poslovanja.

Matjaž: Kaj so okolju prijazne tehnologije, pogosto označene kot zelene tehnologije ali čiste tehnologije? So zares tako čiste?

To so inovativne rešitve, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje, hkrati ponujajo ekonomske koristi. Vključujejo tehnologije za čisto energijo, kot so sončne celice, vetrne turbine, baterije za shranjevanje energije, pa tudi rešitve za skladiščenje in ponovno uporabo ogljika, biodizel, trajnostno letalsko gorivo, jedrska energija kot nizkoogljična rešitev in vodik. Vedno so vprašanja, zakaj? Je res to tako čisto, je res tako zeleno? Ker vhodne surovine, ki so uporabljene pri proizvodnji, lahko prihajajo iz regij, kjer so višja tveganja, da so delavci slabo plačani, da delajo otroci. Na primer v rudnikih za kobalt v Kongu ali pa v kakšnih drugih južnoameriških državah, kjer mogoče same po sebi niso najboljše prakse, omogočajo, da ne uporabljamo več fosilnih goriv. Negativne eksternalije so lahko odraz nekje drugje. Katere tehnologije bi zares lahko označili kot zelene tehnologije?

Alexandr: Na žalost trenutno težko rečemo, da imamo prav veliko zares zelenih tehnologij v tem smislu, da ni nobenega negativnega vpliva na druga področja, kot je na primer onesnaževanje ali biotska raznovrstnost. Kaj naj bi označili kot zelene tehnologije? Čeprav je to sporno področje, se tega zavedam, ampak jedrska energija. Seveda se pojavlja vprašanje, kaj lahko naredimo z jedrskimi odpadki? Tudi s tega vidika ni najbolj čista, ni najbolj zelena energija. Mogoče vetrna ali sončna energija, ampak spet se pojavlja vprašanje, od kod prihaja ta surovina. Na žalost moramo sprejemati kompromise in moramo počasi nadaljevati s tem razvojem. Moramo se sprijazniti s tem, da v tej fazi ne moremo našega tehnološkega razvoja graditi na popolnoma čistih in nespornih tehnologijah. Seveda pa to mora biti cilj. Vsak korak v pravo smer je pomemben, tudi, če to pomeni, da gremo iz premoga proti plinu, iz plina proti električni energiji, ki jo pridobivamo s pomočjo vetrnih elektrarn ali sončnih elektrarn. Kaj pa je lahko naslednji korak? To je odvisno od nas. Če ne naredimo teh korakov, potem bomo zelo težko kadarkoli rekli, da imamo na voljo res zelene tehnologije.

Tukaj bi izpostavil še eno področje, ki ni direktno povezano z energetiko. Zdi se mi, da prepogosto govorim o tem področju, na kakšen način pridobivamo energijo. To je pomembno vprašanje, ni pa edino vprašanje. Če poznamo strukturo emisij, potem vemo, da v veliki meri prihajajo iz kmetijstva in živinoreje. Velik problem predstavlja tudi gradbeni sektor. Rekel bi, da se okolju prijazne tehnologije nanašajo tudi na bolj vzdržne in učinkovite sisteme pridelave hrane, bolj učinkovite načine izgradnje stavb ter drugih infrastrukturnih objektov. Čim manj negativnega vpliva, čim več pozitivnega vpliva. Moramo pogledati zelo široko in ne smemo pozabiti, da energetika ni edino področje, ki prispeva k emisijam in onesnaževanju ter podnebnim spremembam.

Matjaž: Ko govorimo o inovacijah na področju okolju bolj prijaznih alternativ, je ena od stvari, ki me najbolj navdušuje vsekakor trajnostno letalsko gorivo. Morda se sliši presenetljivo, ker so letala pogosto stigmatizirana kot veliki onesnaževalci, vendar pa nova generacija trajnostnih letalskih goriv prinaša revolucijo na to področje. V celotnem življenjskem ciklu tega goriva se intenzivnost emisij lahko zmanjša za do neverjetnih 80 %. To ni majhen korak, je velikanski skok v pravo smer za industrijo, ki se mora nujno prilagoditi izzivom podnebnih sprememb. To kaže, da se lahko tehnologija in trajnost združita na načine, ki so ne samo inovativni, ampak tudi izjemno učinkoviti pri zmanjševanju našega ogljičnega odtisa. Trajnostno letalsko gorivo je vsekakor nekaj, kar me napolni z optimizmom.

Alexandr: Gre za dober primer, kako lahko tehnologija pozitivno prispeva, tukaj lahko pravzaprav govorimo o tako imenovanem konceptu emisij obsega 4. To ni uradno ime. Kot vemo, obstajajo emisije obsega 1, obsega 2, obsega 3. Obstaja pa še koncept emisij obsega 4, ki se nanaša na emisije, ki smo se jim izognili zaradi uporabe drugih alternativnih načinov pridobivanja energije ali pa proizvodnje produktov. Tukaj konkretno govorim o takem primeru, ko namesto klasičnega letalskega goriva, ki ima določene emisije, uporabljamo drugačna letalska goriva, ki tudi imajo emisije, ki pa so manjše. Ta razlika je pomembna. Moramo narediti več korakov na različnih področjih. Vsaka stvar je lahko pomembna. Letalski promet ni ključen onesnaževalec, je pa med onesnaževalci. Če dosegamo napredek na tem področju, pa na drugem, petem, desetem, tudi, če so to manjši napredki, tudi če gre za nekaj odstotkov, agregatno gledano izboljšujemo situacijo. Mogoče tako podaljšujemo to obdobje, ta prostor, ko še imamo možnost, da spremenimo situacijo in lahko razvijemo tehnologije, ki so bolj vzdržne od trenutne.

Ko govorimo o biogorivu, bi izpostavil problematiko uporabe drugih virov za proizvodnjo biogoriv. Torej, mi lahko uporabljamo olje, lahko uporabljamo odpadke, lahko pa spremenimo namen zemeljskih površin za namen gojenja rastlin, ki jih uporabljamo za proizvodnjo biognojil. Tukaj je že vprašanje vpliva na podnebje, zaradi izsekavanja gozdov. Omenil si, da rastline zbirajo ogljik v svoji življenjski dobi, ko sekamo gozdove, pa gre ta ogljik nazaj. Problem seveda predstavlja biotska raznovrstnost, ker namesto gozdov, ki so zelo raznoliki, dobivamo površine, pokrite z rastlinami, kjer ni nobene biotske raznovrstnosti, kjer je samo ena vrsta. To je problem.

Matjaž: Z drugimi besedami s tem žrtvujemo en vir trajnosti za drugega, kar v dolgoročni perspektivi absolutno ni trajnostno. Za rešitev potrebujemo boljše standarde certifikacije za proizvodnjo biogoriv. Investitorji, regulatorji in potrošniki moramo biti bolj kritični pri izbiri virov energije, ki jih podpiramo. Neprestano izobraževanje in transparentnost tudi lahko prispevata k temu, da bomo resnično napredovali na poti do trajnostne prihodnosti.

Alexandr: Jaz raje vidim gozd kot pa kilometre in kilometre koruze ter oljne repice.

Matjaž: Poznaš mogoče še kakšen inovativen primer tehnologije, ki je okolju bolj prijazna kot stara verzija?

Alexandr: Ja, ko govorimo o gradbenem sektorju, obstaja tudi zeleno jeklo. Eden od načinov proizvodnje temelji na uporabi recikliranega jekla in uporabi električne energije, ki lahko prihaja iz zelenih virov. To je alternativa proizvodnji jekla z uporabo premoga in železove rude, kjer so emisije opazno višje. So pa tudi premiki na področju razvoja zelenega betona, cementa, ki pa je na žalost tudi zelo, zelo visoko intenziven z vidika emisij, kar se tiče proizvodnje.

Matjaž: Podnebne spremembe se kažejo kot ena od najbolj perečih vprašanj naše generacije. Pogosto je presenetljivo, da so tehnološke inovacije, kot so navidezna in obogatena resničnost, pogosto obravnavane le kot igrače ali orodja za razvedrilo. Vendar mislim, da bi nam tudi te tehnologije lahko ponudile potencialne rešitve za trajnostne izzive, s katerimi se soočamo. Ko govorimo o napovedanih Vision Pro očalih navidezne resničnosti od podjetja Apple in že obstoječih HoloLens 2 od podjetja Microsoft, je eno od vprašanj, ki mi pride na misel, kako lahko te tehnologije preoblikujejo našo potrošniško kulturo? Z razvojem infrastrukture in 5G tehnologije postaja metaverse, virtualni prostor, kjer se ljudje lahko integrirajo v tridimenzionalno okolje, vedno bolj realna možnost. Z uporabo navidezne resničnosti za sestanke, konference ali celo turistične izlete, lahko zmanjšamo potrebo po fizičnem potovanju. To ne bi le zmanjšalo osebnih stroškov, ampak tudi emisije povezane s potovanji. Zakaj bi kupovali fizične izdelke, če bi jih lahko kupili v metaverse? Na primer namesto nakupa fizične obleke za posebno priložnost bi lahko kupili digitalno obleko v metaverse, ki bi bila estetsko zadovoljiva in ne bi imela negativnega vpliva na okolje.

Alexandr: Kakšen pa je moj pogled na tvojo idejo, da bi vsi živeli oz. bi več časa preživeli v metaverse, v digitalnem okolju? Mislim, da je tukaj prostor za razmislek, prostor za spremembe. Tudi če to pomeni, da smo namesto, da se peljemo v službo pet dni na teden, enkrat na teden doma in se ne peljemo teh dodatnih 50, 100 kilometrov. To pomeni, da so nižje emisije, kar pa lahko dosežemo z uporabo tehnologij. Nisem prepričan, da bomo kdaj v stanju, da bi kot družba živeli v metaversu, da bi se preselili tja. Še vedno potrebujemo kar precej stvari, ki prihajajo iz realnega sveta. Zato moramo proizvajati, tudi če gre za robote, nekdo to mora proizvajati. Tudi to povzroča določen emisije, vsaj trenutno. Ne vem, kako bi to izgledalo, če bi vse proizvajali roboti, mi pa bi sedeli doma in konstantno uporablja virtualna očala. Nekaj časa bi bilo zanimivo, potem pa bi postal dolgčas.

Matjaž: Odvisno od grafike. Če je svet zelo realen, in če predpostavljamo, da bomo v naslednjih 30 letih postali vsi izjemno stari, potem bo naravna potreba po tem, da ostajamo mobilni, lepi in mladi nekje drugje. Če bo ta priložnost omogočena s strani metaversa – da ohranjamo stik z drugimi ljudmi, da smo mobilni, čeprav smo malo starejši, mogoče tudi pozabljivi. Lažje bo upravljati za postarano demografsko sliko Evrope, Kitajske, Amerike, saj nočeš biti nobenemu breme. Mogoče je to, ta lahka rešitev. Zaenkrat je bila to lahko televizija – serije, kavbojski filmi – zdaj pa mogoče lahko postane večna mladost mobilnost. Svet, ki je tak, kakor si ga boš sam zaželel, in zanimiva alternativa televiziji.

Alexandr: Ja, za določene stvari je to lahko zanimiv način reševanje problemov. To je ena izmed izjemno velikega števila rešitev, ki jih bomo morali izumiti.

Matjaž: Ena od pomembnih tehnologij je tudi vodik. Poznamo več različnih vrst vodika: vodik, ki se pridobiva s pomočjo fosilnih goriv; vodik, ki se pridobiva s pomočjo obnovljivih goriv, to pomeni, da se proizvaja iz presežkov sončne in vetrne energije. To so namreč nestanovitni viri, ki so odvisni od okolja. Včasih se lahko proizvaja več elektrike takrat, ko ni toliko povpraševanja po elektriki. Dobro je shraniti to elektriko, tudi če so izgube, da niso stoodstotne izgube. Eden od načinov je na primer, da se jo shranjuje v obliki vodika. Japonska je ena od držav, ki stavi na vodik. Njihova avtomobilska industrija nadaljuje na vodiku, imajo tudi najbolj ambiciozne načrte glede posvojitve vodika. Oni vidijo predvsem uporabo v težkih vozilih, kot so na primer avtobusi, tovornjaki. Pridružujejo se jim Kitajci, ki gradijo ogromno polnilnih postaj za vozila na vodikove celice. Tudi Avstralija je prvič v letu 2022 začela izvažati vodik na Japonsko, kar je velik simboličen korak, da se da tudi trgovati z njim, da ni samo lokalen. Če ima nekdo veliko povpraševanje po vodiku, ga lahko dobi tudi kje drugje. Kakšno pa je tvoje mnenje o vodiku? Misliš, da je to končno rešitev?

Alexandr: Mislim, da je lahko pomemben vir energije. Nisem prepričan, da bo to edini vir. Mislim, da bomo lahko videli svet, v katerem bomo lahko istočasno imeli na voljo električne avtomobile in avtomobile na vodik. Mogoče tudi avtomobile, ki uporabljajo bencin ali dizel. Hkrati pa imajo opazno bolj učinkovite motorje in mogoče kakšen sistem polnjenja teh delcev, ki se pojavljajo zaradi uporabe fosilnih goriv. Trenutno še nimamo razumevanja, kaj bi točno morali razvijati, zato moramo razvijati čim več možnih alternativ. Ne morem reči, da bodo vodik ali električne baterije edini, ker trenutno še nismo v tej fazi.

Matjaž: Kaj pa jedrska energija? Gledal sem ena raziskave IAEA, kjer so povedali, da je uporaba jedrske energije v zadnjih 50 letih zmanjšala emisije CO2 za približno 74 gigaton, kar je skoraj 2 leti celotnih globalnih emisij, povezanih z energijo. Tukaj nismo videli nekega novega vložka, tudi zaradi tega, ker so bile slabe izkušnje s Fukušimo in Černobilom. Prisoten je bil strah, raje smo šli malo bolj na plin. Pred  nekaj časa so se pojavili manjši reaktorji kot nova tehnološka inovacija.

Alexandr: Ja, to so manjši modularni reaktorji, t. i. Small Modular Reactors. Tudi to je eden od možnih načinov. Mislim, da se bo to uporabljalo. Tukaj še čakamo na vzpostavitev enega jasnega tovornega okvirja, ki bo omogočil uporabo teh reaktorjev na bolj enostaven način. Tehnologija torej že obstaja, nismo pa še v tej fazi, da bi znali to uporabljati oz. dodeljevati dovoljenje. Obstaja pa tudi t. i. mikroreaktorji, ki so še manjši reaktorji.

Matjaž: Mali modularni reaktorji proizvedejo do 300 megavatov električne moči, mikro reaktorji pa do 10 megavatov električne energije.

Alexandr: Ja, tako da ne izključujem tudi tega scenarija, da bomo v prihodnje imeli jedrske reaktorje v vsaki vasici. V vseh soseskah, še posebej, če bodo varne. To je ključno vprašanje, ali so varne. Situacija se na tem področju razvija. Bomo videli, kaj se bo zgodilo v prihodnje, ampak zagotovo je potrebno gledati v to smer.

Matjaž: Si morda opazil kakšne okolju prijazne tehnologije na področju trajnostne mobilnosti? So to električna vozila ali električna vozila to niso?

Alexandr: Mislim, da so najbolj trajnostni način transporta kolesa.

Matjaž: Na večje razdalje pa javni promet?

Alexandr: Ja, javni promet. Na primer vlaki, ki uporabljajo elektriko in prihajajo iz zelenih virov, ki se pridobivajo na okolju prijazen način. Kakšni pa so drugi vidiki? Problem seveda predstavljajo osebni avtomobili, tovornjaki. Tukaj je rešitev večja avtonomnost. Ta del se mogoče podcenjuje, koliko negativnega vpliva na okolje prispeva neučinkovitost, ki izhaja iz človeškega faktorja. Mislim, da bomo s pospešeno avtonomizacijo avtomobilskega transporta dosegli določene pozitivne premike na področju izpustov. Kot sem že rekel, električni avtomobili, avtomobili na vodik, ki pa jih res ni veliko, tudi bolj učinkoviti motorji na notranje izgorevanje, pa čim manj neučinkovite uporabe avtomobilov. Verjetno bi temu rekli deljena vožnja. Niti ne vem, kako se to prevaja v slovenščino.

Matjaž: Car sharing.

Alexandr: Tako, car sharing.

Matjaž: To se je kar prijelo v Ljubljani. Prej si omenil avtonomno vožnjo. Našel sem raziskave svetovnega združenja inženirjev, kjer piše, da, če je celoten prometni sistem, ne samo posamezni avtomobili, avtomatiziran, se lahko uporablja 55 - 66 % manj energije. Tukaj je res veliko prihrankov. Če gledamo še na primer, da bi se uporabljala različna mešanica virov energije, to je lahko sintetično gorivo biodizel ali elektrika, potem dobimo super CO2 prihranke.

V času, ko so trajnostni izzivi vse bolj pereči, je izjemno pomembno, da se pogovarjamo o okolju prijaznih tehnologijah, naložbenih priložnostih in inovacijah, ki lahko pomagajo oblikovati boljši jutri. Če vas zanima več o podobnih temah, vam priporočamo, da obiščete našo spletno stran triglavskladi.si, kjer boste našli številne članke, analiza in druge zanimive vsebine, ki se osredotočajo na to, kako lahko naredimo pozitiven vpliv, ne samo na naše finančno stanje, ampak tudi na naš planet. Hvala, da ste z nami in ne pozabite, da vsaka odločitev, ki jo sprejmemo kot investitorji ali kot potrošniki, lahko pripomore k ustvarjanju bolj trajnostne in pravične prihodnosti za vse nas. 

Epizoda je bila posneta jeseni 2023, zato se vsebina nanaša na razmere in podatke iz tega obdobja.

Podcast, ki ste ga poslušali, je informativne narave in ne predstavlja investicijskega svetovanja oziroma naložbenega priporočila, je splošne narave in ne more upoštevati posameznih potreb poslušalcev.