Delniški trgi blizu rekordnim vrednostim

Slika borznega displeja z zamegljenimi ljudmi v ozadju 12.1.2024

Nismo še povsem na rekordnih vrednostih, pa vseeno se marsikomu doseganje novih rekordnih vrednosti na delniških trgih zdi dokaj utopično, ko pa ves čas poslušamo, da je inflacija nadpovprečno visoka, da naročila iz Nemčije upadajo, pa vojna v Ukrajini, kriza na Bližnjem vzhodu, otežen prevoz preko Rdečega morja, težave kitajskega nepremičninskega sektorja in še bi lahko našteval. Skratka potencialno slabih novic za gospodarstvo, kolikor želimo. Pri vsem skupaj mediji močno pomagajo pri potenciranju slabih novic, manj pa pri evforičnem poročanju dobrih novic, ker se »baje« slabe novice bolje berejo.

Torej, kako so potem lahko delniški trgi blizu zgodovinsko rekordnim vrednostim? Zato, ker se investitorji, predvsem institucionalni, ne odločajo na podlagi novic in člankov, ki jih objavljajo množični mediji, še manj na podlagi tega, kar objavljajo ljudje na družbenih omrežjih (razen mogoče sem ter tja kakšne objave Elona Muska), ampak na podlagi makroekonomskih podatkov, trendov v gospodarstvu in objav poslovnih rezultatov, ki jih enkrat na četrtletje objavijo podjetja, ki kotirajo na borzi. Spremlja se, kaj nam imajo povedati vodilni ljudje v centralnih bankah, in na podlagi dejstev si poskuša vsak posameznik (investitor) izoblikovati lastno mnenje glede naložbenih odločitev. Nekateri vidijo podatke kot pozitivne, drugi kot negativne. Tisti, ki jih je več, odločijo z dejanji na borzi (nakup/prodaja), v katero smer se bodo gibali delniški indeksi. Vsake toliko časa pa se zgodi, da se večina moti, kar se pri delniških indeksih izraža v čezmernem negativnem trendu oziroma napihovanju borznega balončka.

Leto 2022 je bilo izjemno negativno na kapitalskih trgih, ker je bilo splošno prepričanje, da bo vojna v Ukrajini povzročila energetsko krizo, hiperinflacijo in visoke obrestne mere, kar bi moralo globalno gospodarstvo pahniti v globoko recesijo. Skratka, vsi vpleteni so videli samo črni scenarij, zato smo bili priča padcem delniških trgov v višini 20 in več odstotkov. Tipično obdobje pretiravanja, tokrat v negativno smer. Zgodilo se je seveda povsem nasprotno. Da, priča smo bili visoki inflaciji in hitremu dvigu obrestnih mer. Kar pa je večina udeležencev na kapitalskih trgih spregledala oziroma ignorirala, je dejstvo, da smo potrošniki imeli zgodovinsko gledano najvišji delež prihrankov, kot posledica zaprtja v času pandemije covida-19 in da so se podjetja vse od dolžniške krize naprej močno razdolžila. Podjetja so se v obdobju covida-19 tudi naučila, da kakovostnega kadra na trgu ni neomejeno, in kljub turbulentnim časom niso na zalogo odpuščala zaposlenih. Posledično so v letu 2023 kot po tekočem traku iz četrtletja v četrtletje objavljala bistveno boljše poslovne rezultate od pričakovanj. Sredi leta 2023 je kot strela z jasnega udarila novica o preboju pri umetni inteligenci in podjetjem ne glede na panogo ni preostalo drugega, kot da začnejo pospešeno investirati v infrastrukturo, ki jim bo omogočala njeno uporabo, ker si nihče ni želel ponoviti napake iz časov dot.com, ko je veliko podjetij ignoriralo novo tehnologijo in so tehnološko zaostala za konkurenco ter dopustila vzpon novih podjetij, kot so bila Google, Facebook ipd. V vmesnem času je centralnim bankam s hitrim dvigovanjem obrestnih mer uspelo zajeziti inflacijske pritiske, tako da se je v drugi polovici leta rast inflacije krepko znižala, in pričakovanja investitorjev o koncu dvigovanja obrestnih mer in prvih napovedih o zniževanju v letu 2024 so se uresničila. Posledično je globalni delniški indeks razvitih trgov v dveh letih prišel nazaj na izhodišče in samo še vprašanje časa je, kdaj bomo v medijih zasledili naslove tipa »delniški trgi dosegli novo rekordno vrednost«.

In kaj se iz celotne zgodbe lahko »ponovno« naučimo? Ko se nam zdi, da slabše skoraj ne more biti, in so delniški trgi v prostem padu, je najboljši čas za investiranje prostih denarnih sredstev, kajti slej ko prej bodo delniški indeksi dosegli nove rekorde, kot jih dosegajo vse od prve objave vrednosti indeksa Dow Jones 26. maja 1896.