Do zadnje kapljice nafte

Pred nekaj dnevi se je v Dubaju sklenila podnebna konferenca Združenih narodov COP28. Več deset tisoč ljudi se je zbralo, da bi se uskladila svetovna politika na področju zmanjšanja vpliva in prilagajanja na podnebne spremembe. Rezultati te konference so mešani – pozitivni elementi srečanja so tesno prepleteni z negativnimi.

Že pred začetkom konference COP28 so se pojavile skrbi, da bodo imele naftno-plinska industrija in države izvoznice energentov preveč možnosti za zaščito svojih interesov. Prvo opozorilo je bila novica, da je predsednik COP28, sultan Al Jaber, tudi na čelu državne naftne družbe Abu Dhabi National Oil Company, ki je znana kot ADNOC.

Naftni predsednik podnebnega vrha
Srečanje se je začelo z nekaj nerodnimi izjavami predsednika COP28 na temo vloge nafte pri zelenem prehodu in znanosti, nadaljevalo pa se je z diskusijami glede števila fosilnih lobistov, ki jih je bilo v Dubaju kar 2500 oziroma skoraj dva tisoč več kot na lanski konferenci COP27.

Pridobivanje in uporaba nafte, plina in premoga sta izjemno pomembna dejavnika, ki negativno prispevata h globalnim podnebnim spremembam. Zato je bila zaskrbljenost številnih deležnikov glede omejitev COP28, ki preprečujejo doseganje bolj ambicioznih rezultatov, upravičena.

Boj proti podnebnim spremembam je bil v veliki meri tudi boj interesov predstavnikov različnih držav in industrij. Tokrat je bil spopad med zagovorniki boja proti podnebnim spremembam in predstavniki fosilne industrije izenačen. V Dubaju se je namreč zbrala cela četa zagovornikov pragmatičnih pristopov k reševanju podnebnih sprememb, ki so bili pripravljeni do zadnje kapljice krvi ščititi pravico do pridobivanja nafte – vse do zadnje kapljice slednje.

Bloomberg je glede na dosežene rezultate COP28 ocenil s 3,8 (na lestvici od 1 do 10). Nizka ocena je predvsem posledica oblikovanja ciljev za zniževanje emisij do leta 2030, ki trenutno niso dovolj ambiciozni in ne omogočajo omejitev rasti temperature na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo.

Kako financirati zeleni prehod?
Odločevalci na COP28 so se slabo izkazali tudi na področju oblikovanja mehanizmov za prenos finančnih sredstev in tehnologij v manj razvite države in na področju oblikovanja visoko kakovostnega trga ogljika, ki omogoča trgovanje z emisijami in s tem tudi prenos finančnih sredstev iz smeri onesnaževalcev v smeri okolju prijaznih podjetij.

Ključni pozitivni dosežki COP28 pa so po mnenju Bloomberga: (1) dogovorjena je bila postopna opustitev pridobivanja in uporabe fosilnih goriv; (2) dogovorjeno je bilo obsežno povečanje in zvišanje učinkovitosti uporabe obnovljive energije; (3) kot kaže, je bil leta 2022 končno dosežen cilj, da razvite države pomagajo državam v razvoju; (4) sprejet je bil sporazum o delovanju sklada za pomoč državam, ki so najbolj izpostavljene naravnim nesrečam.

Razmere na področju boja s podnebnimi spremembami se počasi izboljšujejo. Verjetno prepočasi, kar predstavlja velik problem. Vsako zamujeno leto namreč pomeni še višje temperature, še več naravnih nesreč in še več družbenih problemov. Moramo pa ohranjati optimizem, saj situacijo lahko še vedno obrnemo. Je pa treba razvoj številnih načinov reševanja podnebnega problema nadgraditi z dejanji, brez tega bomo vedno v zaostanku.