Kategorija
Podobne rasti kot v Evropi in Ameriki so bili deležni tudi azijski trgi, močno je tokrat izstopal Japonski trg s petodstotno rastjo.
Negotovost na finančnih trgih zaradi carin
Mediji izdatneje poročajo o finančnih trgih, ko na plan pridejo dogodki s predvsem negativnimi posledicami za borzni sentiment. Takšnemu dogodku smo bili nazadnje priča letos aprila, ko je ameriški predsednik Donald Trump predstavil tabelo napovedanih dvigov carin po državah. Ko se je kmalu izkazalo, da je časa za bilateralna pogajanja še dovolj, se je nervoza na delniških trgih ne samo hitro polegla, temveč se je ponekod postopoma prelevila v malodane evforijo. Takšnega pozitivizma pa zagotovo niso doživljali vlagatelji na obvezniških trgih.
Obvezniški trgi pod pritiskom inflacijskih pričakovanj
Še najvišjo rast znotraj obveznic so uživali vlagatelji v bolj tvegane obveznice, ki jih je bolj ponesel apetit po tveganju kot pa sprememba »netveganih« obrestnih ali inflacijskih pričakovanj. V nasprotju z delniškimi trgi obvezniške še vedno muči negotovost glede višine vpliva carin na inflacijo, poleg tega lahko v marsikateri državi vlagatelj najde razlog za skrbi v proračunskem primanjkljaju.
Spremembe v donosnosti državnih obveznic
V zadnjem obdobju se dogajajo opazne spremembe v naklonjenosti vlagateljev različnim državam. Denimo, v zgodovini še ni bilo obdobja, da bi 30-letna državna obveznica Velike Britanije prinašala več kot odstotno točko višjo donosnost kot italijanska enake ročnosti. Poleg tega še ni bilo obdobja, da bi imela hrvaška ali ciprska 10-letna državna obveznica tako nizek pribitek na donosnost nemške državne obveznice enake ročnosti. Tudi donosnost 10-letne švicarske državne obveznice ni tako odstopala od donosnosti drugih evropskih držav kot zdaj in še bi lahko naštevali.
Razlogi za to so različni, vsekakor pa vsi izhajajo iz spremenjenega odnosa vlagateljev do držav izdajateljic, naj bo zaradi fiskalnih, inflacijskih ali valutnih izgledov. Ob tem pa ne smemo pozabiti na različno likvidnost obveznic med državami. Tudi različne carinske stopnje, ki so jih za države uvedle ZDA, bodo različno vplivale na lokalne inflacijske stopnje. Za zdaj povišane uvozne carine še niso bistveno odsevale v inflaciji v ZDA. K temu sta predvsem prispevala dva razloga, in sicer je bil učinek cenejših energentov na letno inflacijo še vedno negativen, po drugi strani so podjetja še v veliki meri odprodajala proizvode po uvoznih cenah pred dvigom carin. Tako so na inflacijo vplivale predvsem cene storitev, ki so se do spomladi še zniževale, od maja pa se postopoma spet dvigujejo.
Prihodnje odločitve Feda in politični pritiski
Skratka, že od septembra bo verjetno bolj jasno, kaj dvig carin pomeni za inflacijo, saj cene energentov ne bodo več imele negativnega učinka, po drugi strani pa so z avgustom tudi že začele veljati povišane carine denimo za evropske proizvode. Pogled ameriške centralne banke, da počaka na vpliv carin na inflacijo, preden naredi kakršnokoli potezo, se zdi razumen. Ni pa to povsem skladno s tržnimi pričakovanji, saj se že na naslednjem zasedanju pričakuje ponovni rez obrestne mere. Na zadnjem zasedanju Feda so bili pogledi guvernerjev na odločitev glede obresti neobičajno različni. Dva sta namreč glasovala nasprotno od drugih, in sicer za znižanje obrestne mere. Torej sta za naslednje srečanje scenarija dva. Ali bodo rez naredili in ga pospremili s komentarjem, da več kot to za zdaj ni potrebno, ali pa bodo do naslednjega srečanja že pripravili trg, da z obrestnimi rezi še počakajo. Predsednik Trump in njegov finančni minister si seveda silno želita nižjih obrestnih mer. Pa ne samo za eno odstotno točko.
