Padec vrednosti dolarja spreminja globalno ravnotežje

Slabši dolar kot strateški katalizator

V prvi polovici leta 2025 je ameriški dolar močno padel, skladno s pričakovanji trgov, da bo ameriška centralna banka do konca leta znižala obrestne mere za 75 bazičnih točk. Po mnenju glavnega ekonomista Apollo Global, Torstena Sløka, to ni znak šibkosti, temveč zavestna strateška odločitev – oslabitev dolarja, ki naj bi zmanjšala trgovinski primanjkljaj, ne da bi sprožila visoko inflacijo. Po ocenah Apolla naj bi 10-odstotni padec dolarja inflacijo povečal le za 0,3 odstotne točke. Kljub temu postaja natančno spremljanje inflacije vse težje – več kot 30 % potrošniškega indeksa (CPI) v ZDA temelji na ocenjenih oziroma imputiranih podatkih, kar odpira vprašanja o zanesljivosti ključnih kazalnikov.

Evropsko gospodarstvo: stagnacija in strukturalne pomanjkljivosti

Finančni trgi medtem ostajajo optimistični. Ameriške delnice dosegajo zgodovinske rekorde, predvsem zaradi razcveta umetne inteligence. Podjetje Nvidia je kot prvo na svetu preseglo vrednost štirih bilijonov dolarjev. Meta je na primer poročala o več kot 10-odstotni rasti dobička na delnico v dolarjih v primerjavi s prejšnjim četrtletjem (s 6,43 na 7,14 USD), vendar je bila rast v evrih občutno nižja – okoli 4 % (s 6,11 na 6,30 EUR), kar jasno kaže na vpliv tečajnih razlik. V tem vzdušju sta ZDA in EU 27. julija podpisali nov trgovinski okvir: ZDA so uvedle 15-odstotne carine na večino evropskega izvoza, z omejenimi izjemami za industrijske izdelke in polprevodnike. V zameno se je EU zavezala k nakupu 750 milijard dolarjev ameriške energije in 600 milijard dolarjev neposrednih naložb v ZDA do leta 2029. Mnogi evropski analitiki so sporazum označili za "neuravnotežen" in opozorili na tveganje povečanja kapitalskih in inovacijskih odlivov iz Evrope.

Makroekonomska slika Evrope je zaskrbljujoča. Bruto domači proizvod evrskega območja se je v drugem četrtletju povečal le za 0,1 %, Nemčija in Italija sta beležili negativno rast, medtem ko sta Francija in Španija zabeležili zgolj skromne dobičke. Po ocenah bo novi trgovinski režim zmanjšal evropsko rast še za dodatnih 0,2 odstotne točke do konca leta. Delniški trgi so po začetnem skoku znova izgubili zagon, analitiki pa napovedujejo 2,2-odstotni padec dobičkov podjetij iz indeksa STOXX 600. Podjetja, kot je L’Oréal, že opozarjajo na možnost selitve proizvodnje iz Evrope.

Evropske težave so globlje narave. Visoki davki, prekomerna regulacija in razdrobljeni kapitalski trgi dušijo podjetniško pobudo. Povprečna davčna obremenitev v državah OECD znaša 34 % BDP, v ZDA pa okoli 27 %. Tvegan kapital ostaja razdrobljen in previden, ameriški kapitalski trgi pa vsako leto v start-upe vlagajo šest- do osemkrat več sredstev kot evropski. Kljub simboliki enotnega trga EU v praksi ostaja razdeljena – regulativne razlike, omejeni čezmejni tokovi in nacionalni subvencijski režimi omejujejo razvoj globalno konkurenčnih podjetij. IMF opozarja, da evropski prihranki pogosto pristanejo v nizko donosnih javnih projektih, kar zmanjšuje produktivnost in zavira inovacije.

Azija kot nova os gospodarskega vpliva

Kitajska se sooča z drugačnimi, a prav tako resnimi težavami. Čeprav predstavlja 30 % svetovne industrijske proizvodnje, ustvarja manj kot 18 % svetovnega povpraševanja. V prvem četrtletju leta 2025 je izkoriščenost kapacitet padla na 74,1 %, kar razkriva neučinkovitosti v sistemu, ki temelji na rasti za vsako ceno. Presežki se izvažajo, juan slabi, dolgovi rastejo, številni sektorji pa se spopadajo z naraščajočim številom stečajev. Tudi oblast sama zdaj opozarja na pojav "involucije" – neproduktivnega notranjega tekmovanja. Ob omejenem dostopu do ameriških trgov se bo Peking morda prisiljen pogajati o novem trgovinskem dogovoru, še preden se težave poglobijo.

Azijska regija se medtem tiho prerazporeja. EU je maja letos izrazila interes za pridružitev partnerstvu CPTPP, kar nakazuje strateški zasuk proti Aziji in Pacifiku. Države, kot so Indija, Vietnam in Malezija, postajajo vse pomembnejši člen v globalnih oskrbovalnih verigah, saj Zahod seli proizvodnjo iz Kitajske. Zlasti polprevodniška in visokotehnološka industrija – večinoma izvzeta iz novih carin – ostaja ključna za svetovno trgovino.

Potencial za evropski zasuk

Evropska unija ima še priložnost, da se prilagodi novim globalnim razmeram. Kitajska upočasnitev, digitalna preobrazba in povezovanje z Azijo predstavljajo priložnost za strateško preusmeritev. A brez odločnih reform – na področju obdavčitve, regulacije in kapitalskega povezovanja – tvegamo, da bo Evropa ostala opazovalec v svetu, ki se hitro spreminja.