El Niño lahko v prihodnjih mesecih prinese podražitve

El Niño, znan tudi kot južna oscilacija, je kompleksen vremenski pojav, ki izrazito vpliva na globalno gospodarstvo, predvsem na države Latinske Amerike in Jugovzhodne Azije. Učinek tega vremenskega vzorca se kaže v različnih panogah, od kmetijstva do turizma, in povzroča tako neposredne kot posredne ekonomske posledice.

Južna oscilacija povzroča spremembe v vzorcih padavin, kar lahko vodi do nižjih pridelkov hrane in nihanj v cenah kmetijskih proizvodov. Te spremembe lahko močno vplivajo na svetovno preskrbo s hrano in cenovno stabilnost. Na drugi strani topla zima, ki jo povzroča južna oscilacija, zmanjšuje potrebo po kurilnem olju, kar pogosto vodi do padca cen fosilnih energentov. Divje vremenske razmere, kot so nevihte in poplave, pogosto povezane z južno oscilacijo, pa se lahko zrcalijo v večjem številu škodnih zahtevkov in predstavljajo izziv za zavarovalniške družbe.

»Ogroženi« so lahko tudi plašči
Nenavadne vremenske spremembe vplivajo tudi na nakupovalne navade ljudi. Na primer, topla zima lahko pomeni skromnejšo prodajo zimskih plaščev, kar negativno vpliva na trgovine z oblačili. Južna oscilacija vpliva tudi na populacije rib v morju, kar zmanjšuje ulov ribiških ladij. Države, ki so močno odvisne od ribištva, kot je Peru, občutijo te posledice še bolj izrazito.

Zgodovinske analize tega vremenskega vzorca nakazujejo, da običajen pojav El Niña vpliva na rast cen surovin. Brenner (2002) ugotavlja, da je vpliv južne oscilacije od leta 1963 do preloma tisočletja prispeval 20 odstotkov k podražitvi surovin v tem obdobju ter da v primeru zmernega pojava podraži surovine za tri odstotke v šestih do dvanajstih mesecih po začetku.

Cashin (2017) je v svoji analizi ugotovil, da se vpliv južne oscilacije od leta 1972 zrcali v povečanju cen neenergetskih surovin, kar je v povprečju v opazovanem obdobju privedlo do podražitve za pet odstotkov, cenovni pritisk pa vztraja od šest do 16 mesecev.

Hrana najbolj izpostavljena
Najbolj bodo torej izpostavljene države, ki imajo v povprečni košarici izdelkov in storitev velik delež hrane. Letos je bila objavljena nova študija Callahan et al. (2023), v kateri so izračunali, da so pojavi južne oscilacije v letih 1982 in 1997 skupaj prikrajšali svet za skoraj 10.000 milijard dolarjev. Evropska centralna banka je letos ocenila, da bi se lahko globalne cene kmetijskih izdelkov v primeru bolj intenzivnega El Niña v letih 2023 in 2024 lahko dvignile do devet odstotkov. Ocena je bila podana ob predpostavki, da je verjetnost močne južne oscilacije v zadnjem četrtletju letošnjega leta 66-odstotna.

Vpliv vremenske nestanovitnosti lahko povzroča ogromne ekonomske in socialne posledice v državah, kjer je preskrba s hrano in vodo ogrožena. Vlaganje v raziskave in razvoj naprednih meteoroloških tehnologij za napovedovanje ekstremnih vremenskih dogodkov ter izboljšanje globalne koordinacije in odzivnosti na te naravne pojave so bistveni koraki za krepitev odpornosti gospodarstev na okoljske spremembe.

V prihodnosti bo razumevanje vpliva južne oscilacije na globalno gospodarstvo še pomembnejše, saj se svet sooča z izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami. Proaktivno upravljanje tveganj, povezanih z vremenskimi pojavi, kot je El Niño, bo ključno za zagotavljanje stabilnosti svetovnega gospodarskega sistema.