Lahko tokrat pohvalimo dan pred nočjo?

Slika druzine z nasmejano mamo otrokom in skritim ocetom v levem kotu slike pri nakupovanju specerije v trgovini 15012023 v2

Verjetnost pozitivnih donosov na trgu obveznic je veliko večja kot pa ponovitev še enega negativnega leta.

Za nami je naložbeno leto, ki bo vlagateljem na obvezniških trgih pustilo nekoliko slab priokus. Obveznice so v preteklem letu izgubile več vrednosti kot delniški trgi, kar je posledica agresivne politike centralnih bank, ki so v iskanju poskusa umiritve inflacije po letih ohlapne monetarne politike začele hitro zategovati pas. To je pomenilo opuščanje kvantitativnega sproščanja in dvigovanje obrestne mere.

Kljub temu bi slika lahko bila še slabša, saj so centralne banke običajno v obdobjih zelo visoke inflacije obrestne mere dvigovale celo čez vrednost inflacije, kar bi v našem primeru pomenilo dvige, ki bi zagotovo zadušili gospodarstvo.

Obetavni prvi dnevi
Vendar je leto 2022 za nami in čas je, da se zazremo v prihodnost. Začetek leta za zdaj kaže obetavno sliko, saj smo priča padcem zahtevanih donosnosti obveznic, kar posledično pomeni rast cen obveznic. Pa lahko dan že hvalimo pred nočjo? Je nekaj uvodnih dni v leto lahko napoved za vseh dvanajst mesecev?

Glede na preteklo leto, ki je imelo negativen začetek, ta trend pa se je potem nadaljeval, bi na hitro morda lahko rekli, da lahko. A seveda to ni tako preprosto. Stvari je treba pogledati bolj sistematično. Kljub umirjanju inflacije ostaja komunikacija centralnih bankirjev še vedno zelo naklonjena zategovanju pasu. Nekateri bankirji v ameriški centralni banki celo opozarjajo trg in vlagatelje, naj ne bodo preveč optimistični in naj ne stavijo na spuščanje obrestne mere letos. Glede na to, da Evropa v tem ciklu dvigovanja obrestnih mer ponovno zaostaja za ZDA, bi lahko sklepali, da v Evropi ne gre pričakovati spuščanja obrestnih mer še dolgo v leto 2024.

Recesija (še ni) izključena
Po drugi strani ostaja dejstvo, da trg vedno prehiteva dejanske podatke, saj upošteva tako že znane informacije kot tudi prihodnja pričakovanja. Ta pa so za zdaj še vedno razmeroma pozitivna. Inflacija, ki je bila glavno gonilo dvigovanja obrestnih mer, je najverjetneje že dosegla vrh in bo konec leta v območju z evrom po ocenah znašala okoli 6,5 odstotka, medtem ko bo v ZDA znašala okoli 3,5 odstotka. Prav tako je pričakovana tudi rast BDP na razvitih trgih razmeroma nizka, napovedi za Evropo celo kažejo na pojav recesije letos, kar pomeni, da centralne banke svojega pasu vseeno ne bodo mogle zategovati v nedogled.

Torej, če se vrnem k uvodnemu vprašanju. Ali lahko hvalimo dan pred nočjo? Rekel bi, da najverjetneje da. Čeprav močan trg dela in visoka raven depozitov omogočata potrošnjo, ki je v razvitem svetu glavna komponenta BDP in daje centralnim bankirjem pogum pri dvigovanju obrestnih mer pa, kot prej omenjeno, obrestnih mer ne moremo dvigovati v nedogled, ne da bi zadušili gospodarstvo. Ob dejstvu, da inflacija prihaja pod kontrolo, bi rekel, da je verjetnost pozitivnih donosov veliko višja, kot da bi se ponovilo še eno negativno leto na obvezniških trgih.