Obveznice daljših ročnosti pod največjim pritiskom

Kaj poganja donose na daljše obveznice v Evropi

Čeprav obveznice veljajo za bolj varno in manj tvegano naložbo kot delnice, dogajanje pri teh v zadnjem obdobju sploh ni dolgočasno. Negotovosti glede uvedbe carin s strani ZDA, oboroženi konflikti v Ukrajini in Gazi, napovedani fiskalni ukrepi Nemčije, cenovni dumping s strani kitajskih izvoznikov, vse to ima pomemben vpliv na gibanje obveznic. Vpliv je seveda posreden preko napovedovanja, kako se bo gibala inflacija.

Inflacija se je v letošnjem letu povsod znižala proti ciljnim vrednostim dveh odstotkov. Še posebej to velja za Evroobmočje, kjer je skupna inflacija v juniju že dosegla željeni nivo, osrednja inflacija brez cen hrane in energentov pa je le malo višja na 2,3 odstotka. A kljub temu, da se inflacija znižuje, so zahtevane donosnosti obveznic najvišje v zadnjih treh mesecih. Zahtevana donosnost za 10-letno nemško državno obveznico znaša 2,7 odstotka.

Vse upoštevajoč bi lahko pričakovali, da se bodo zahtevane donosnosti zmanjšale, saj je gospodarska aktivnost v Evropi šibka, konflikti, ki bi pognali tečaje energentov, so se umirili, močan evro preko cenejšega uvoza prispeva k nižjim cenam izdelkov in storitev. Po drugi strani pa napovedani fiskalni ukrepi Nemčije in Evrope za večje obrambne izdatke in infrastrukturne naložbe napovedujejo večjo gospodarsko rast in deloma tudi inflacijo. A glede na to, da bodo ti ukrepi razporejeni čez več let in bodo države ali varčevale na drugih področjih ali vpeljale ukrepe subvencioniranja cen energentov, kot v primeru Nemčije, bo to imelo zanemarljiv vpliv na inflacijo. Ključna obrestna mera Evropske centralne banke ECB, ki znaša trenutno dva odstotka, je na nevtralnem nivoju. To pomeni, da gospodarstva niti ne spodbuja niti ne zavira.

ZDA: višja inflacija in Fedov zavrti val

Na drugi strani Atlantika, v ZDA, je zgodba nekoliko drugačna. Po večmesečnem zniževanju inflacije se je ta v juniju, zaradi učinka carin, povišala na 2,7 odstotka, osrednja inflacija pa na 2,9 odstotka. Pričakovati je, da bo učinek carin in nižje vrednosti dolarja v naslednjih mesecih še vplival na inflacijo, ki se zaradi tega lahko poviša za poldrugi odstotek.

Prav zato Ameriška centralna banka Fed vztraja pri ohranjanju ključne obrestne mere na nivoju 4,5 odstotka. Realna obrestna mera je v njihovem primeru krepko zaviralna za gospodarstvo.

Slovenija in globalne strategije vlaganja v obveznice

V luči vseh teh dogodkov so se dvignile predvsem zahtevane donosnosti dolgoročnih obveznic, daljših od 10 let. Zahtevana donosnost slovenske 30-letne državne obveznice trenutno znaša 3,9 odstotka, kar je 0,5 odstotka več kot ob začetku leta.

Pričakuje se, da bodo fiskalne politike, carine, višja zadolženost držav in tudi večja izdaja dolgoročnih obveznic dolgoročno vplivale na višjo inflacijo. Krivulje donosnosti se znova strmijo, kar pomeni, da so dolgoročne obveznice donosnejše od kratkoročnih. To je znak, da se razmere na trgu obveznic postopoma vračajo v bolj normalno stanje.