Pandemija bo tudi letos (so)oblikovala trge kapitala

Ključno vodilo gibanja na kapitalskih trgih bo tudi letos pandemija, saj covid-19 ostaja največje tveganje. Prvi meseci cepljenja so namreč pokazali, da sta tako logistika kot tudi oskrbna veriga pri proizvodnji zahtevni, s čimer ostaja negotovost glede števila cepljenih v napovedanih okvirih.

Ne glede na to ostajamo optimisti, saj lahko pričakujemo, da se bo dinamika okrevanja gospodarstev v drugi polovici leta okrepila. Razrešitev pandemije in vrnitev v normalne okvire bo namreč zvišala investicijske aktivnosti podjetij (tudi z državnimi ukrepi), okrepila se bo tudi zasebna potrošnja.

»Zaprte« dejavnosti pričakujejo najvišjo rast

Višja dinamika bo osnova za rast korporativnih dobičkov, ki so še posebno pomembni v času povišanih vrednotenj borznih indeksov. Nadpovprečna rast bo izrazitejša v dejavnostih, ki jih je pandemija nadpovprečno prizadela. To so predvsem storitvene dejavnosti, ki so večinoma zaprte ali pa delujejo v omejenem obsegu (turizem, restavracije, prostočasne dejavnosti) ter nekatere industrijske dejavnosti (letalska in avtomobilska industrija, energetski sektor).

Poleg spodbud posameznih držav bodo pot k okrevanju tlakovale tudi centralne banke. Z nadaljevanjem nekonvencionalnih politik bodo še naprej zagotavljale izjemno likvidnost, nizke obrestne mere ter v primeru večjih pretresov na kapitalskih trgih ponujale tudi »blažilno blazino«.

Med zanimivejšimi regijami je treba izpostaviti rastoče trge, s poudarkom na Kitajski. Ta bo ohranila vodilno vlogo pri rasti svetovnega gospodarstva, nadaljeval se bo tudi proces krepitve domače potrošnje. Slednja se je v času upada mednarodne trgovine, delno povzročene s pandemijo, delno pa tudi zaradi drugih, predvsem geopolitičnih razlogov, izkazala za glavni dejavnik rasti.

Vlagatelji stavijo na ZDA

Na razvitih trgih je treba še naprej staviti na ZDA, tudi zaradi strukturnih razlik, ki ZDA ločijo od drugih razvitih trgov, predvsem Evrope. Razlike se kažejo v nadpovprečnem deležu najbolj propulzivnih dejavnosti, kot so informacijska tehnologija ter potrošne in komunikacijske storitve, ki so temelj nadpovprečne rasti podjetniškega sektorja. Pandemija je na površje še bolj postavila že dolgo opazovane dolgoročne trende – digitalizacijo, avtomatizacijo, e-trgovino.

Manj smo naklonjeni Evropi, ki je kot regija že v prvem valu epidemije utrpela nadpovprečno velike gospodarske izgube. Zaradi še naprej slabe epidemiološke slike ter tudi zaradi postavitve zdravja pred ekonomijo se gospodarstva v Evropi zapirajo za daljše obdobja. Manj ugodna je tudi struktura gospodarstva, med dolgoročnimi trendi, ki bodo usmerjali investitorje v prihodnje, je Evropa vodilna le pri poslovanju v skladu z družbeno odgovornim in trajnostnim poslovanjem. Makroekonomska slika je podpovprečna tudi na Japonskem, zaradi upada mednarodne trgovine je skromnejši izvoz ter s tem napovedi o rasti poslovanja podjetij.

Objavljeno v: Delo, rubrika: Svetovni trgi, dne 23. 1. 2021