Inflacija se lahko zniža hitreje, kot se zdi

Slika stavbe ameriske centralne banke na sedezu 05022023

Vlagatelji na borznih trgih so bolj optimistični kot centralni bankirji, ki v izjavah ostajajo zadržani.

Z vstopom v novo leto se tok in vrsta dogodkov nista bistveno spremenila. Z vidika medijev, ki so zrcalo dnevnih dogodkov, so skrbi posameznika še vedno povezane z visoko inflacijo, vojno v Ukrajini in še kakšno podobno skrbjo, ki se vleče še iz lanskega leta.

Toda na finančnih trgih, ki poskušajo iz premikov krivulj ugibati smer plovbe gospodarstev, je razbrati vračanje optimizma. Kot ponavadi, ko si marsikdo ne zna razlagati pozitivnih premikov na borzah v časih slabih razmer in obratno, se tudi zdaj lahko vprašamo, kam hitijo delniški trgi, ko recesija sploh zares še ni udarila, ali od kod rast obveznicam, ko centralne banke še vedno bijejo bitko z inflacijo.

Razhajanja niso presenečenje
Takšne neskladnosti so stalnica za borze, saj se finančni trgi gibajo na krilih ugibanj, sklepanj in pričakovanj, ki se ekonomsko gledano sčasoma tudi realizirajo.

Če se osredotočimo na dolžniške oziroma obvezniške trge, ki so v lanskem letu utrpeli zgodovinske izgube zaradi strme rasti obrestnih pričakovanj, so v letošnjem letu le začeli okrevati na pričakovanjih, da se bo inflacija znižala hitreje, kot to pričakujejo centralne banke.

Ta scenarij, ki ima pomembno verjetnost, postaja vse bolj aktualen. Inflacijska pričakovanja Evropske centralne banke (ECB) in ameriške centralne banke (Fed) za konec letošnjega leta so se že konec leta 2022 zdela relativno visoka glede na jasen negativni trend na trgu energentov in surovin. Tako se utegne izkazati, da se bodo centralne banke ponovno zmotile v svojih pričakovanjih. Slednje ni nič posebnega in trgi so tega že vajeni. Konec koncev tako kot analitiki sproti spreminjajo svoje napovedi bodisi za dobičke podjetij bodisi za bruto družbeni proizvod držav, tudi centralne banke sproti spreminjajo svoje ocene za krmiljenje monetarne politike.

Ciljna ravnina za obresti
V zadnjem tednu sta zasedali dve ključni centralni banki, britanska Bank of England in Federal Reserve. Slednja je zgolj še z rahlim dvigom obrestne mere (+ 0,25 odstotka) potrdila, da prihaja v ciljno ravnino pri dvigovanju obrestnih mer, pri čemer je Bank of England ob zadnjem dvigu obrestne mere na štiri odstotke že namignila, da je morda že prišla do platoja.

Ta novica je igralce na obvezniških trgih nadvse razveselila, saj je pomenila le še en košček v sestavljanki o doseženem vrhu obrestnih mer. Guvernerji centralnih bank v svoji javno izraženi retoriki tega optimizma še ne delijo z borzami in so bolj ali manj še vedno nekoliko zadržani. Razlog za počasno zniževanje inflacije vidijo v čvrstem delu trga in pritiskih na plače. Vpliv plač pa ima ponavadi zelo omejen vpliv na inflacijo, še posebej če ne pripomore dovolj h kupni moči potrošnika. Zadnji skok cen, gledano globalno, bo ostal bolj ali manj zasidran in ob upoštevanju normalizacije dobavnih verig in okrevanju razpoložljivosti blaga bo potrošnik znova zasičen s ponudbo, kar bo ponovno začelo krepiti deflacijske pritiske. Takšnega scenarija centralne banke še ne vidijo na horizontu, vendar se lahko zgodi precej hitreje, kot se trenutno zdi.