Junija lahko pričakujemo prvi rez obrestnih mer

Pričakovanja o nižanju obrestnih mer centralnih bank so bila ob vstopu v leto precej visoka. Čeprav sem bil nad takimi pričakovanji začuden, o tem sem tudi že pisal, pa je zdaj najbrž prišel čas, da se obrestne mere v Evropi začnejo zniževati.

Vse od oktobra leta 2022 smo v evrskem območju priča padanju inflacije. Če vzamemo v račun jedrno inflacijo, ki jo spremlja centralna banka, pa inflacija pada od marca lani. V vsakem primeru imamo kar dolgo obdobje nižanja inflacije in vprašanje, ki je že dolgo v zraku, je, kdaj bodo centralne banke znižale obrestne mere.

Evropski vlagatelji smo sicer vajeni, da evropska centralna banka (ECB) s svojimi odločitvami običajno caplja za ameriško centralno banko (Fed). Vendar se tokrat stvari lahko nekoliko obrnejo. Razlog je predvsem močnejši upad inflacije v evroobmočju in pa veliko bolj šibka rast gospodarska, ki se po odpornosti ne more primerjati z ameriškim gospodarstvom.

Evropa: manj inflacije ...
Inflacija je v Evropi torej manj trdovratna kot v ZDA, čeprav bodo podatki za april pokazali, da se je nižanje inflacije v evrskem območju morda ustavilo. Pričakovati je, da se bodo cene na medletni ravni povzpele za 2,4 odstotka, kar bi bilo enako podatku na medletni ravni za marec, pa je inflacija dovolj nizko in trend dovolj močan, da je za zdaj ne obravnavamo več kot večjo nevarnost.

Kljub temu da je treba tudi upoštevati, da se podatki po državah razlikujejo in da je v nekaterih večjih ekonomijah, kot sta Nemčija in Španija, aprila mogoče pričakovati celo višjo inflacijo, pa nam to ne sme zamegliti celotne slike, in trend padanja inflacije je veliko bolj verjeten kot njen odboj.

Kot vemo, pri odločitvi centralne banke pomembno vlogo igra tudi gospodarska rast. Ta je na drugi strani Atlantika precej močnejša in kaže odpornost, ki je presenetila marsikaterega ekonomista. To daje Fedu alibi, da s spuščanjem obrestnih mer zavlačuje.

... a šibkejša gospodarska rast
Po drugi strani je evropska gospodarska rast veliko šibkejša in veliko držav je na robu recesije. Pričakovano je, da se bo bruto domači proizvod v prvem četrtletju dvignil za 0,1 odstotka, kar je veliko manj kot v ZDA. Da gospodarstvo ni v najboljšem stanju, pa potrjujejo tudi besede predsednice ECB, Christine Lagarde, ki je gospodarstvo opisala kot šibko in povedala, da nas na poti naprej čakajo ovire.

Šestega junija bo potekalo zasedanje ECB. Podatki, s katerimi bodo operirali pri svoji odločitvi, so dokaj jasni in počasi ni več razloga za zamikanje spuščanja obrestnih mer. Podatki iz gospodarstva kažejo, da evropska podjetja dvigov obrestnih mer, ob vseh sočasnih dogodkih, ne prenašajo tako dobro kot ameriška. Delež podjetij, ki ni zmožen odplačevati dolgov, se počasi zvišuje in barko je treba obrniti, dokler so taki kazalniki na še vedno relativno zelo nizkih ravneh.

Prvo znižanje obrestnih mer v tem ciklu tako lahko upravičeno pričakujemo na junijskem zasedanju centralne banke. Za investitorje je pomembno, da se prvi rez zgodi in ECB pokaže, da se bo tokrat odzvala pravočasno. Prvi rez obrestnih mer je sicer delno že vštet v trge, pa vendarle je pričakovati, da bo imel pozitiven vpliv tako na donose evropskih obveznic kot tudi delnic.