So borze že dosegle dno?

Slika  Izpostavljeno Dnevnik Ivanovic 02062022

Pretekli teden smo videli močan odboj delniških trgov – svetovni indeks delnic MSCI World je pridobil okoli pet odstotkov vrednosti. Med profesionalnimi investitorji in analitiki obstajajo različna mnenja o tem, ali gre le za kratkoročni preboj znotraj medvedjega trenda ali pa so delniški trgi najhujše že pustili za seboj. Imeli smo namreč enega najslabših začetkov leta z vidika donosov na kapitalskih trgih, kjer so izgubljali skoraj vsi naložbeni razredi, razen surovin in nekaterih redkih izjem.

Delno so za izboljšanje razpoloženja med investitorji zaslužne novice iz Kitajske, kjer se je širjenje covida-19 umirilo do te mere, da se bodo z junijem začeli sproščati nekateri omejitveni ukrepi. Najbolj pomemben bo vnovičen zagon proizvodnje in omogočanje potrošnje. Ob tem so v 25-milijonskem Šanghaju, mestu, ki je bilo dva meseca zaprto, uvedli nekatere stimulativne ukrepe, kot so povečanje dovolilnic za infrastrukturne projekte, povečanje kvot in nižji davki za nakup avtomobilov ter spodbude za nakup električnih vozil. V Pekingu bodo javni prevoz znova odprli na treh območjih, odprla se bodo nakupovalna središča. Za boljše razpoloženje zahodnih vlagateljev sta zaslužna tudi bolj umirjena retorika Feda – dvigovanje obrestne mere bo potekalo po začrtani poti in ne hitreje – in signal, da ameriška realna potrošnja, očiščena za inflacijo, narašča že nekaj mesecev zapored.


Po drugi strani je na poti do cvetočega globalnega gospodarstva še vedno precej izzivov. Pravih alternativ za fosilna goriva v srednjeročnem obdobju nimamo, in dokler bo trajala vojna v Ukrajini in veljale sankcije proti Rusiji, bodo inflacijski pritiski težko popustili. Veliko negotovost povzroča tudi ničelna toleranca kitajskih oblasti do širjenja novega koronavirusa. Izkušnje drugod po svetu nas učijo, da virus prihaja v valovih, in malokdo verjame, da bi Kitajski lahko uspelo virus izkoreniniti. Najboljša rešitev za gospodarstvo bi bila večja toleranca do življenja z virusom. Zaprtje kitajskega gospodarstva namreč povzroča preglavice zahodnim podjetjem, ne samo zaradi prodaje na Kitajskem – ustavljajo se dobavne verige in s tem razpoložljivost izdelkov v razvitem svetu. Posledica je visoka inflacija, za potrošnika pa ostajajo izzivi, kako naj ob vse večjih izdatkih za osnovne potrošne dobrine in manjši rasti plač ostane nekaj prostega denarja za investicije in potrošnjo manj nujnih dobrin.


Upočasnjevanje gospodarske rasti in celo morebitna kontrakcija sta v borzne tečaje že vgrajena. Volatilnost na trgih ostaja visoka, verodostojnega odgovora na vprašanje, ali smo že dosegli dno, pa verjetno ni. Lahko bomo videli nekaj lažnih prebojev, preden bo na trgih doseženo dno, vendar vse nižja vrednotenja delniških trgov spet privabljajo investitorje. Čeprav je vsaka situacija po svoje specifična, zgodovinsko gledano po vstopu trgov v medvedji trend obstaja precej večja verjetnost, da bodo ti v naslednjih šestih do 12 mesecih močno pozitivni, kot da gredo še nižje.