Umiritev inflacije je zagotovo manjše zlo

Ponovni – sicer pričakovani – dvig obrestne mere ameriške centralne banke in predvsem komentarji njenega predsednika so še enkrat potrdili, da boj centralnih bank z inflacijo še zdaleč ni končan in da nas restriktivna monetarna politika še ne bo kmalu zapustila.
V zadnjem obdobju tako skoraj vse centralne banke po svetu lahko vodijo močno restriktivno monetarno politiko. Velikost dvigov obrestnih mer je velikokrat celo nad pričakovanji in prav nič se ne zdi, da bi centralne banke izgubljale zagon. To kaže na to, da inflacija še vedno ni pod nadzorom in da so centralne banke, ko je bil že čas za zategovanje, zaspale, kar poskušajo zdaj nadoknaditi.

Ni vse v cenah energije
Čeprav v nekaterih državah podatki sicer že kažejo na ustavitev rasti inflacije ali celo njeno padanje, med njimi je zagotovo najpomembnejši podatek za ZDA, pa je še vedno v porastu tako imenovana osnovna ali jedrna inflacija. Ta za razliko od inflacije, ki jo običajno zasledimo v medijih, ne upošteva cen energije, hrane, alkohola in tobačnih izdelkov.

Prav podatek o jedrni inflaciji pa igra pri odločitvah centralnih bank ključno vlogo. Dodatno močan trg dela, ki kljub agresivnemu dvigovanju obrestnih mer ne popušča, omogoča hitro dvigovanje obrestnih mer, kar daje centralnim bankam samozavest pri njihovih odločitvah. Zanimivo je, da napovedi centralnih bank za zdaj kažejo na to, da se bo stopnja nezaposlenosti kljub agresivnemu dvigovanju obrestnih mer le rahlo dvignila in bo gledano zgodovinsko ostala na zelo nizkih ravneh.

Veliko vprašanje, na katero si poskušajo odgovoriti investitorji, pa je seveda, do kdaj se bo restriktivna politika centralnih bank nadaljevala? Dolgotrajno dvigovanje obrestnih mer zagotovo lahko povzroči velike preglavice gospodinjstvom, gospodarstvu in državam. Vendar pa ima prav tako na vse negativen vpliv tudi visoka inflacija.

Cilj je dvoodstotna inflacija
Izbrati je torej treba manjše zlo. In to je zagotovo umiritev inflacije. Jedrna inflacija običajno pada počasneje in glede na to, da še vedno beležimo njeno rast, lahko predvidevamo, da bodo centralne banke boj z inflacijo zagotovo bile še leto ali dve. Kar pa ne pomeni, da bomo celotno obdobje spremljali dvigovanje obrestnih mer. Dvigovanje teh se najbrž počasi bliža koncu, kar ne pomeni, da smo že tam, vendar pa se koncu dvigovanja obrestnih mer zagotovo približujemo. Ko pa ga bomo dosegli, pa bomo na tej ravni čakali, dokler se inflacija ne umiri in približa nazaj želenima dvema odstotkoma letne rasti.

Kaj to pomeni za finančne trge? Letošnje leto je bilo za investitorje zahtevno tako na delniških kot na obvezniških trgih. Dvigovanje obrestnih mer se neizogibno odrazi v višjih zahtevanih donosih, tako za obveznice kot tudi za delnice, kar pomeni padce cen. Dobra stran je, da je veliko negativnega, tudi še nekaj dvigov obrestnih mer, v tečajih delnic in obveznic trenutno že vštetega. To nas lahko navdaja z optimizmom, da je najhujše na trgih za nami in da tudi za vlagatelje prihajajo spet boljši časi.