V ospredje pozornosti investitorjev prihaja predvsem inflacija

KAPITAL: Koronavirus počasi odhaja v ozadje, glavni izzivi tudi investitorjev pa so inflacija, višje cene energentov in priča-kovanja o zvišanju obrestnih mer.

Pregelj: Res je, tveganju zapiranja ekonomij zaradi delta seva, ki je bilo še pred kakšnim mesecem zelo aktualno, se sedaj ne posveča več pretirane pozornosti. Ve-lika precepljenost prebivalstva je povzročila, da se je število novih primerov stabiliziralo na nižjih nivojih. Prav tako je zelo spodbudna novica, da je v začetku oktobra farmacevtsko podjetje Merck zaprosilo ameriški urad za hrano in zdravila FDA za dovoljenje za zdravilo v obliki tablete proti koronavirusu, kar naj bi še dodatno ubranilo okužene pred težjim potekom bolezni.

Sedaj v ospredje pozornosti investitorjev prihaja predvsem inflacija, ki jo ženejo višje cene energentov pa tudi rast cen novih in rabljenih avtov. Medtem, ko je večji del rasti cen na letni ravni rasel zaradi baznega učinka iz lanskih nizkih nivojev, skrbi nadaljnja rast predvsem energentov v obdobju pred kurilno sezono. Skrbi, da bi znala inflacija, ki naj bi bila sicer prehodne narave, trajati dlje. Poganjajo jo tudi ozka grla v dobavnih verigah, pomanjkanje polprevodnikov in napovedi o rasti plač.

KAPITAL: Kako komentirate te izzive leta 2022 v ogledalu investicijskih priložnosti oziroma kakšno je vaše mnenje o tem, kako bodo zgoraj naštete dileme vplivale na investitorje??

Pregelj: Vseeno je trenutno prevladujoče mnenje analitikov, da bo povišana inflacija prehodne narave, od šest do dvanajst mesecev. Centralne banke bodo v naslednjih mesecih začele zmanjševati odkupe obveznic in postopoma dvigovati obrestne mere. Glede na trenutna pričakovanja, to ne bi smelo imeti pretiranih vplivov na kapitalske trge. Že res, da naj bi višje obrestne mere pomenile, da so obveznice v tem okolju manj zanimive za investiranje, a po drugi strani delnice ostajajo še vedno zelo privlačne. Sploh zaradi pričakovanih nadpovprečno visokih stopenj rasti gospodarstev vse do leta 2023. Nenazadnje, so načrtovani veliki infrastrukturni projekti tako v ZDA, kot v EU. Omenjeni scenarij bi lahko ogrozila le res visoka inflacija, ki pa se je vseeno ne pričakuje.

KAPITAL: Lahko konkretno komentirate, kaj se bo po vašem mnenju dogajalo v letu 2022 z inflacijo, obrestnimi merami in pa cenami energentov?

Pregelj: Pričakovanja so, da se bo inflacija v ZDA zadrževala na teh povišanih nivojih (trenutno 5,4%) še šest do devet mesecev, podobno naj bi se dogajalo v evroobmočju. Proti koncu naslednjega leta, bi se morala inflacija postopoma spuščati. Za ZDA se pričakuje, da bi v drugi polovici naslednjega leta dvakrat dvignili obrestno mero. Tega se v evroobmočju v naslednjem letu še ne pričakuje. Posledično bi se morali tudi donosnosti na 10-letno ameriško in nemško državno obveznico zvišati med 0,2 in 0,5 %.

Kar zadeva ceno energentov, predvsem nafte, kjer trenutno vlada presežek povpraševanja nad ponudbo v višini 1,7 milijona sodčkov dnevno, se lahko rast cene prav zaradi tega še nadaljuje in celo preseže vrednost 100 dolarjev za sodček. Treba je vedeti, da je možnost velikega povečanja črpanja, tako s strani OPEC-a, kot Rusije in ameriških skrilavcev omejena. Investicije v nova črpališča, so bile v času koronavirusa močno zmanjšane zaradi nizke cene nafte, kar pomeni, da je več starejših črpališč z manjšo možnostjo črpanja.

KAPITAL: Glede na to, kar ste povedali, je torej ena od najboljših naložbenih priložnosti naložba v sklade, pri katerih investirajo v energente?

Pregelj: Kateri sektor bo v naslednjem letu najdonosnejši je v tem trenutku težko reči, vsekakor bo višina rasti inflacije in rast cen energentov vplivala na kapitalske trge. V tej luči sta tako sektor energije, ki v obdobju višjih cen energentov prosperira, kot sektor financ, predvsem bank, vredna spremljave. V obdobju višjih obrestnih mer, višje inflacije in višje gospodarske rasti so tudi banke delale boljše od povprečnega trga. Prav zaradi teh razlogov vidimo sektor financ kot dobro nakupno priložnost.

KAPITAL: Vzajemni skladi bodo leto 2021 zaključili zelo uspešno, donosi so nadpovprečni, kakšne pa so vaše napovedi za leto 2022?

Pregelj: Če bo povišana inflacija zgolj prehodne narave in se bo močno gospodarsko okrevanje, kjer se v ZDA pričakuje gospodarska rast v višini 3,8 %, v Evropi pa 4,6 %, nadaljevalo tudi v prihodnjem letu, lahko pričakujemo rast delniških naložb. Torej tudi delniških vzajemnih skladov.

KAPITAL: Kaj svetujete investitorjem, kako naj glede na sedanje razmere in napovedi spremenijo oziroma prilagodijo svojo investicijsko politiko? Boste politiko investiranje prilagodili tudi v Triglav Skladih?

Pregelj: Investitorjem se priporoča, da se držijo izbrane naložbene politike in jo kratkoročno ne spreminjajo. Seveda je pri izbiri naložbene politike oziroma vzajemnega sklada pomembno upoštevati predvidevanja, da naj bi tudi v naslednjem obdobju delnice delale boljše od obveznic. V Triglav Skladih pri izboru naložb taktično, sektorsko in regijsko alokacijo prilagajamo glede na prihodnje izglede na trgu.

KAPITAL: Ležarine za denar v bankah so bile pomemben vzvod za večji obseg varčevanja v vzajemnih skladih. Bo tako tudi v prihodnje in ali menite, da bodo banke do konca prihodnjega leta še vedno imele ležarine za denar?

Pregelj: ECB se je zavezala, da bo ohranila ohlapno monetarno politiko tudi po marcu 2022, ko se iztečejo trenutni odkupi obveznic po programu PEPP. Glavna referenčna obrestna mera evropske centralne banke naj bi tudi v naslednjem letu ostala negativna, saj se dvig te naj ne bi zgodil pred letom 2023. Pomembno tveganje pri tem scenariju je, da bi inflacija podivjala in ne bi bila le prehodne narave, kar pa ni naš glavni cilj. Po drugi strani so evrske banke prežete z likvidnostjo, ki jo nimajo kam investirati. Tako da je povsem realno pričakovati, da bodo evrske banke še naprej zaračunavale ležarine.

KAPITAL: Kaj pa priporočate manjšim vlagateljem, recimo tistim, ki želijo varčevati za pokojnino? Če pogledamo za nazaj, recimo nekdo, ki je začel varčevati pred recimo desetimi leti, koliko je lahko privarčeval do danes?

Pregelj: Za vlagatelje, ki vlagajo za pokojnino, torej res na dolgi rok, je vsekakor najbolj priporočljivo vlagati v delnice oziroma delniške vzajemne sklade. Priporočljivo je, da omenjeno strategijo vlagatelj prilagodi na bolj varno le nekaj let pred odhodom v pokoj. Donosnost delniških naložb je bila namreč v zadnjih 200 letih na razvitih trgih dvakrat višja od donosnosti dolgoročnih obveznic in desetkrat višja od rasti, ki jo je prineslo zlato.

Vlagatelj, ki je pred natanko desetimi leti vložil v globalno razpršen delniški sklad, je naredil več kot 14 % povprečni letni donos, v evropskih dolgoročnih državnih obveznicah bi dosegli 4 % donos.

KAPITAL: Kakšne novosti pripravljate v Triglav Skladih za investitorje do konca tega leta in v letu 2022?

Pregelj: V času, ko se zelo veliko govori o okoljevarstvenih temah, postaja tudi za investitorje vse bolj pomembno investiranje, ki upošteva okoljski, socialni in korporativno upravljavski vidik naložb. Družbe, ki bodo to upoštevale, bodo v prihodnje v veliki prednosti pred družbami, ki tega ne bodo upoštevale. Že sedaj postaja jasno, bodo podjetja, ki ne upoštevajo trajnostnih vidikov penalizirana, saj jih zavarovalnice že sedaj zavračajo, banke jim dajejo posojila po veliko višji obrestni meri in državni regulatorji nalagajo vse večje davke. Posledično bo na dolgi rok trpela njihova dobičkonosnost. V tem pogledu naj omenim naš vzajemni sklad Triglav Okoljska perspektiva, ki vlaga v delnice podjetij, ki so med vodilnimi na področju družbene odgovornosti. Prav nič ni čudnega, da je letos ta sklad s skoraj 26 % rastjo drugi po izkazani donosnosti med vsemi našimi skladi na upravljanju.

Da bi javnost opozorili na naložbe v družbeno in okoljsko odgovorna podjetja, smo zasnovali tudi Gozd srčnosti. To je aktivnost, pri kateri vabimo vse, ki jim je mar za okolje, da na gozdsrcnosti.si posvetijo drevo s srčno mislijo ljubljeni osebi, mi pa bomo za vsako posvetilo v Gozdu srčnosti posadili sadiko, ki nas bo spominjala, kako pomembno je vlagati v prihodnost in naše okolje.

Objavljeno v: revija KAPITAL, rubrika: Finančni trgi, datum: 8. 11. 2021