Obvezniški trgi in centralne banke v Q2 2023

Financna krivulja

Ključne centralne banke (ECB, BOE, FED) še naprej vzdržujejo zaostreno denarno politiko z prioritetnim ciljem, da znižajo potrošnjo in posledično inflacijo nazaj na 2%. Stopnja inflacije se po pričakovanjih znižuje predvsem zaradi zniževanja cen energije in surovin, nekoliko trši oreh pa ostaja inflacija brez upoštevanje cen energije in prehrane. Ker slednja še ne kaže znakov zniževanja, hrati pa so se ekonomski izgledi za letošnje leto nekoliko izbolšali vidijo centralne banke še naprej tveganje, da bi se inflacija prepočasi zniževala in posledično podaljševala potrebo po visokih obrestnih merah.  

V mesecu marcu smo bili priča povečani negotovosti zaradi hitro nastalih težav pri posameznih manjših bankah v ZDA, ki se je hitro in učinkovito končalo z njihovim zaprtjem in intervencijo državnih institucij. Negotove razmere so hitro za tem terjale še eno bančno žrtev v Evropi in sicer švicarsko banko Credit Suisse, ki je že dolgo veljala za eno od najbolj ranljivih bank v Evropi z zgodovino škandalov. Tudi ta situacija je bila hitro rešena tekom tedna z prevzemom konkurenčne banke UBS.  

 Takoimenovana “mini bančna kriza” je kratkoročno pospešila selitev kapitala v obveznice, vendar se je z rešitvijo razmer režim kmalu spreobrnil nazaj v normalnejše tirnice. Dolgoročna inflacijska pričakovanja na trgih ostajajo stabilna in se postopa znižujejo. Skladno z našimi pričakovanji se  znižuejo tudi cene surovin in energentov, kar deluje spodbudno za gospodarstva.

Krivulja donosnosti v ZDA ostaja zgodovinsko inverzna, kar še naprej daje signal ameriški centralni banki, da se potreba po ponovnem znižanju obrestnih mer počasi a vztrajno približuje. FED tega signala še ne jemlje resno, saj se pretežno opira na makroekonomske podatke, ki temu scenariju še ne pritrjujejo. Zato ostaja pri oceni, da bo obrestno mero pri 5% držal do konca leta in jo šele v naslednjem letu znižala na 4%. ECB je na zadnjem zasedanju umaknila svoje indikacije o prihodnjih obrestnih merah, a je vseeno dala vedeti, da še ni zaključila z dvigi obrestnih mer, pri čemer konsenz znotraj odbora ECB o prihodnjih obrestnih merah postaja vse manjši. Do konca leta še naprej pričakujemo, da bosta obe centralni banki znižali svoja inflacijska pričakovanja in omehčali pogled na obrestne mere vsaj do te mere, da bodo ustavile dvigovanje obrestnih mer. Obveznice v takšnem okolju ostatajo še naprej nadpovprečno privlačne za srednjeročno investiranje. Zaradi verjetnosti zniževanja povišanih kreditnih pribitkov pa še naprej preferiramo bolj donosne podjetniške obveznice na račun najmanj tveganih in manj donosnih državnih obveznic.