V pričakovanju vstopanja v novi-stari režim

Kalkulator

Monetarne razmere in centralne banke

Ključne centralne banke (ECB, BOE, FED) bodo zaradi različnih monetarnih okoliščin in inflacijskih pričakovanj še naprej imele nekoliko različne poglede do časovnice dvigovanja obrestnih. Po prvem dvigu obrestne mere s strani BOE, bo FED verjetno naslednja centralna banka, ki bo sledila zviševanju obrestnih mer, saj se jim trajnejša višja inflacija zdi vse bolj verjetna. Pri ECB so dvigi obrestnih mer še najbolj oddaljeni, zato bo za evropske dolžniške trge bolj pomembna preizkušnja zaključka odkupovanja obveznic v okviru fleksibilnega PEPP programa in prehod na APP program s postopnim zmanjševanjem odkupovanja do konca naslednjega leta. Pod črto je pričakovati nadaljevanje redukcije monetarne ohlapnosti oz. povečevanje monetarnega zaostrovanja, ki pa se bo sproti prilagajalo ekonomskim in finančnim razmeram.

Kratkoročno pričakujemo, da bodo dolgoročne donosnosti državnih obveznic zaradi negotovosti glede Kitajskega ohlajanja in širitve novega seva virusa ostale na obstoječih ravneh ali šle še nižje, vendar se bodo v naslednje letu ponovno dvignile.

Inflacijska pričakovanja

Dolgoročna inflacijska pričakovanja se bodo verjetno začela zniževati, inflacija pa bo temu sledila, saj bo učinek pretekle visoke rasti cen surovin ali energentov imel vse manjši učinek na inflacijo. Inflacija brez uteži energentov bo verjetno ostala višja, kar bo ena od podlag centralnim bankam, da začnejo oz. nadaljujejo z dvigovanjem obrestnih mer, v kolikor to ne bo sprožilo povišane volatilnosti na finančnih trgih.

Krivulja donosnosti

Rast krivulj donosnosti (2-10-letnih) v ZDA, Evropi in Veliki Britaniji, ki je letos slonela na okrevanju gospodarstva in inflacijskih pričakovanj, se je tekom leta že začela umirjati skladno s pričakovanji trga, da bo visoka inflacija prehodne narave, hitremu gospodarskemu okrevanju pa bo sledila umiritev rasti.

Glede na obete ekonomske dinamike pričakujemo, da se bo na dolžniških trgih z manjšo podporo centralnih bank in pričakovanimi dvigi obrestnih mer še naprej čutila manj ohlapna denarna politika, kar bo verjetno še naprej dvigovalo podjetniške kreditne pribitke. Krivulja donosnosti v ZDA se bo v takem okolju verjetno gibala v določenem intervalu (125 – 75 bazičnih točk), zahtevana donosnost 10-letne ameriške državne obveznice pa med 1,15 % in 1,75 %, saj nam sledi moment stabilizacije ekonomskega cikla z večkratnimi dvigi obrestnih mer (VB in ZDA). Iz tega vidika je večja verjetnost, da bo kak dvig obrestnih mer manj kot več. Evropska krivulja bo verjetno tej dinamiki sledila, vendar z značilno nižjo amplitudo.

Kreditni pribitki

Ker prihajamo v leto nižje ekonomske rasti, bo manj ohlapna denarna politika verjetno še naprej vplivala na višje kreditne pribitke, ki se bodo po vsej verjetnosti tudi razlikovali med sektorji. Višina kreditnih pribitkov bo precej odvisna od nivoja monetarne zaostritve. Planirano zmanjševanje odkupovanja obveznic v evroobmočju utegne biti premalo za podporo evropskemu dolžniškemu trgu, zato ostaja tveganje, da bodo med-državni kreditni pribitki v EU ostali volatilni.

cacovic-150x150 (1)

Aleš Čačovič

Višji upravljavec investicijskih skladov