Strokovna objava

Ameriške volitve so bile v prejšnjem tednu globalno žarišče dogajanja – za nekaj dni so celo zasenčile vsakodnevne novice in podatke o okuženih s koronavirusom.

Volitve predsednika v ZDA načelno niso nikoli veljale za dogodek, ki bi srednjeročno relevantno vplival na kapitalske trge, vsekakor pa imajo lahko posledice na vse drugo. Če ostanemo pri kapitalskih oziroma obvezniških trgih, seveda obstajajo številni scenariji o tem, kaj je mogoče pričakovati v prihodnjih štirih letih pod Trumpom ali Bidnom.

Vendar je fokus trga usmerjen predvsem na težko pričakovani in zelo potreben dodatni fiskalni stimulus v ZDA, ki ga kongresu pred volitvami ni uspelo potrditi. Po volitvah bo konsenz spet odvisen od porazdelitve sedežev med republikanci in demokrati v spodnjem in zgornjem domu kongresa. Torej še ena od številnih globalnih negotovosti, ki smo jim priča, še posebno v tem letu.

A vendar, število okužb s covidom-19 se bo v ZDA še naprej povečevalo, glede na trend kmalu nad 100.000 primerov na dan. Naraščajoči trend bo v prihodnjih tednih verjetno še dodatno pritiskal na politiko, naj se čim prej zedini glede pomoči, ki jo gospodarstvo vse bolj potrebuje.

Evropa je v drugem valu najbolj prizadeta regija, kar seveda vpliva na vse finančne kazalnike. Na obvezniškem trgu se to zelo jasno opazno v ponovni divergenci krivulj donosnosti v Evropi in ZDA.

Vzroki za to so razumljivi, saj sedanji delni karantenski ukrepi na evropsko gospodarstvo spet delujejo zaviralno, medtem ko se v ZDA s takimi ukrepi (še) ne spopadajo. Kljub temu pa apetita po tveganju ali, drugače rečeno, lova za donosnostjo ne manjka.

Na evropskih dolžniških trgih je pozitivni donos v takšnem primanjkljaju, da ima dolžniški vlagatelj na izbiro le še zelo dolgoročne manj tvegane obveznice ali bolj tvegane za ustvarjanje pozitivnega donosa do dospelosti. To je namreč lepo opazi ob vsakem poskusu zvišanja kreditnih pribitkov, ki jih trg hitro izkoristi kot naložbeno priložnost, saj so kapitalski prilivi na obvezniški trg skupaj s programom kvantitativnega sproščanja ECB tako visoki, da je evropska krivulja donosnosti že do 30. leta v minusu.

Tako nizke krivulje niso izkusili niti na Japonskem, ki velja za prvi finančni trg, ki se je do zdaj soočil z ničelnimi in negativnimi obrestnimi merami. Da se je krivulja donosnosti v Evropi spustila še nižje, je v zadnjem obdobju zaslužna tudi ECB. Njena predsednica Christine Lagarde je že izrazila zaskrbljenost zaradi negotovosti v evropskem gospodarstvu, zato je v govoru na zadnjem zasedanju sveta ECB namignila, da je zelo verjetno, da bo na decembrskem zasedanju ECB spet ukrepala.

V okviru novih ukrepov pa je po mnenju analitikov na mizi najmanj podaljšanje tako imenovanega protikriznega programa PEPP do konca leta 2021. Torej, če kje, bo na obvezniških trgih likvidnosti še vedno veliko.

Avtor: Aleš Čačovič, višji upravljavec investicijskih skladov