Strokovna objava

Vlagatelji se sicer niso spraševali, ali bo svet guvernerjev znižal ključno obrestno mero, saj je bilo po anketah, ki jih izvajajo ponudniki finančnih informacij, jasno, da so pričakovanja o znižanju tako rekoč soglasna. Udeležence na finančnih trgih je bolj zanimala spremna beseda predsednika oziroma, bolje rečeno, morebitna napoved prihodnjih znižanj.

Pričakovanja so bila kar velika in ker nadaljnjih ukrepov niso neposredno napovedali, so se trgi odzvali negativno. Dodatna nižanja sicer niso izključena, saj si je FED pustil odprta vrata, po besedah predsednika bo prihodnja politika banke odvisna od stanja ameriškega (in svetovnega) gospodarstva.

Tokratno ukrepanje je Powell pojasnil z naraščajočo negotovostjo glede globalnega ohlajanja, zaostrovanja trgovinskih vojn in še vedno nezadovoljivim nivojem naraščanja cen (prenizko inflacijo). Se je pa verjetnost prihodnjega ukrepanja močno povečala že takoj naslednji dan, saj analitiki znižanje obrestne mere soglasno napovedujejo že za naslednji sestanek FED konec septembra.

Za to in hkrati za razprodaje na svetovnih borzah je tudi tokrat poskrbel ameriški predsednik Donald Trump, ki ponovno ni bil najbolj zadovoljen z odzivom tamkajšnjih centralnih bankirjev. Po njegovem mnenju je bil ta odziv premlačen, obrestna mera pa je previsoka, kar je tudi že večkrat jasno izrazil.

Precej nepričakovano je Trump zaostril pogajanja oziroma retoriko do Kitajske in napovedal dodatne carine na njene izdelke. Nepričakovano zato, ker se je zdelo, da gredo pogajanja, ki so se po sklenjenem junijskem premirju nadaljevala ta teden, v pravo smer. Ali gre pri tem le za pogajalsko taktiko, bo pokazal čas. Gotovo je le to, da v razmerah relativno šibke globalne ekonomije ter pešajoče poslovne klime nadaljnji upad mednarodne trgovine tudi na ekspanzijo ameriškega gospodarstva, ki je mimogrede najdaljša v zgodovini, ne bo vplival pozitivno.

Avtor: Gašper Dovč, Triglav Skladi