Strokovna objava

Tudi denar ima svojo ceno. Za sposojeni denar se plačujejo obresti. Centralne banke regulirajo obrestno mero in s tem vplivajo na višino obresti.

Zadnji dan julija se je ameriška centralna banka Fed odločila znižati obrestno mero za četrt odstotne točke. Običajno takšen ukrep spodbudno vpliva na delniške trge, tokrat pa ni bilo tako. Tržni udeleženci so namreč že dalj časa pričakovali znižanje obrestne mere, kar se je pokazalo v rasti cen delnic v preteklih tednih. Večina jih je tudi pričakovala, da bo Fed poleg znižanja obrestne mere za vsaj četrt odstotne točke napovedal tudi nadaljnja znižanja obrestnih mer v prihodnjih mesecih. Fed tukaj ni izpolnil njihovih pričakovanj. Verjetno so tudi neizpolnjena pričakovanja glede prihodnjega gibanja obrestnih mer v ZDA eden od vzrokov za zadnjo korekcijo tečajev na borzah v ZDA, pa čeprav mediji kot glavni vzrok navajajo odločitev ameriškega predsednika, da s 1. septembrom uvede dodatne carine na uvoženo blago iz Kitajske, ter znižanje vrednosti juana proti ameriškemu dolarju, kar bi lahko povzročilo valutne vojne.

Med centralnimi bankami po svetu imajo odločitve Feda posebno težo. Tudi druge centralne banke po svetu spremljajo njihovo politiko in ukrepi Feda nemalokrat vplivajo tudi na njihove odločitve. Predvsem to velja za države v razvoju. Ko ameriška centralna banka začne zviševati obrestne mere, postanejo te v državah v razvoju relativno nižje kot v ZDA. To povzroči odtok denarja s trgov v razvoju, odliv denarja pa povzroči zmanjšanje vrednosti domače valute proti ameriškemu dolarju. Glede na to, da države v razvoju precej dobrin uvažajo, se kaj hitro zaradi višjih obrestnih mer lahko pojavi inflacija, ki je eden od razlogov, da centralne banke držav v razvoju dvigajo obrestne mere.

Višje obrestne mere sicer delujejo negativno na gospodarsko rast, vendar je za centralno banko dostikrat pomembnejše, da inflacijske pritiske ohranja pod nadzorom. Letos so bili pritiski na gospodarsko rast že občutni, po drugi strani pa je bilo pričakovati, da bo ameriška centralna banka znižala obrestne mere. Tako so se v marsikateri državi v razvoju obrestne mere letos znižale. Indijska centralna banka jo je v več korakih znižala za 1,1 odstotne točke. Obrestno mero so pred kratkim znižali tudi na Tajskem pa na Filipinih ter v Indoneziji, kjer se napovedujejo še nova znižanja. Še prej so sicer zelo visoke obrestne mere znižali v Rusiji in Turčiji, in sicer za kar 4,25 odstotne točke.

Čeprav so delniški trgi v državah v razvoju trenutno pod pritiskom zaradi napovedanih novih carin na kitajski izvoz v ZDA, je delniški indeks trgov v razvoju, MSCI Emerging Markets, letos pridobil 2,7 odstotka vrednosti. Da je kljub pritiskom ostal v pozitivnem območju, so verjetno pripomogle tudi centralne banke, ki želijo z zniževanjem cene denarja poskrbeti za višjo gospodarsko rast in s tem bolj veselo vzdušje na borzah.

Avtor: Matjaž Dlesk, Triglav Skladi, d.o.o.