Strokovna objava

Večji padec vrednosti funta se je zgodil že junija, ko je bilo po referendumu jasno, da bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije, vendar je bil zdrs vrednosti britanske valute posledica izida referenduma. Depreciacija valute pomeni, da bodo izvozniki imeli večjo konkurenčno prednost ter da bo izvoz zrasel, vendar pa se bodo cene doma dvignile, povečala se bo inflacija, britanska centralna banka bo potemtakem imela zelo malo prostora, da bi z nizkimi obrestnimi merami spodbujala gospodarsko rast. Na padec tečaja funta so se že odzvala nekatera britanska podjetja, ki so znižala napovedane stopnje dobička, saj se po eni strani soočajo z nižjimi prihodki zaradi padca valute, po drugi strani pa več plačujejo za uvoz dobrin. Nacionalni inštitut za ekonomske in socialne raziskave v Veliki Britaniji je ocenil, da je gospodarska rast v tretjem četrtletju letos  znašala 0,4 odstotka, medtem ko je v drugem četrtletju dosegla 0,7 odstotka.

Dejstvo je, da se mora britanski funt stabilizirati na neki novi normalni vrednosti v primerjavi z glavnimi svetovnimi valutami, saj je od brexita izgubil 15 odstotkov vrednosti nasproti evru. Verjamem, da za to v Veliki Britaniji obstaja močna politična volja, da se bo stvari umirile in postavile na svoje mesto. Britanska premierka Theresa May bo po napovedih 50. člen lizbonske pogodbe, ki pomeni formalni korak za izstop iz članstva, sprožila do konca marca prihodnje leto, na kar sledijo dvoletna pogajanja, ki lahko prinesejo še marsikaj. Želimo si lahko le, da bi »ločitev« Velike Britanije in EU potekala brez večjih zapletov ter da bi bili doseženi dogovori, ki bi maksimirali korist obeh strani.

Avtor: Mitja Baša, Triglav Skladi

Objavljeno v: Dnevnik, str. 7, 15. 10. 2016, rubrika: Borzni komentar