Seznam objav
-
Bo inflacija odnesla letošnji veseli december?
Prikaži več -
Vas privlači novo ali preizkušeno?
Prikaži več -
Nakup avtodoma ali vikenda – se vam finančno splača?
Prikaži več -
Kako lahko hobi spremenite v vir zaslužka in delate tisto, kar vas resnično veseli
Prikaži več -
Nov trend: družbeno odgovorno investiranje
Prikaži več -
Če boste vedeli več, boste imeli več
Prikaži več -
Koliko časa še tako visoka inflacija?
Prikaži več -
Kako premagati strah?
Prikaži več -
Nižji davek na kapitalske dobičke - novo v 2022 - ZDoh-2Z
Prikaži več -
21. 3. 2022
8 načinov, kako otroke naučiti varčevanja denarja
Prikaži več -
21. 3. 2022
Ali je zlato res edina varna investicija v krizi?
Prikaži več -
Kako do svobode (tudi pred šefom)
Prikaži več -
18. 3. 2022
Kako do ravnovesja pri varčevanju: pokojnina, drugi cilji ali oboje?
Prikaži več -
3 razlogi, zakaj z denarjem na banki izgubljate
Prikaži več -
5 enostavnih načinov, kako varčevati tudi v krizi
Prikaži več -
Kaj so ETF-ji in kako se razlikujejo od vzajemnih skladov?
Prikaži več
Sektorska raznolikost donosov je bila še večja, saj je na primer tehnološki sektor pridobil dobrih 47 odstotkov. Nesporno gre za številke, s katerimi smo lahko zadovoljni, predvsem v luči razmer letos. Nadaljevala se je vojna v Ukrajini, zgodilo se je novo vojno žarišče na Bližnjem vzhodu, gospodarske rasti so se upočasnjevale, krotitev še zmeraj visoke inflacije pa je terjala restriktivno delovanje centralnih bank skoraj vse leto. Glede na opisane razmere bi verjetno v začetku leta z veseljem privolili tudi v nižje donosnosti od doseženih, saj so bila gospodarska in geopolitična tveganja izrazito velika.
Prejšnji teden sta bili opravljeni še zadnji dejanji ameriške in evropske centralne banke v tem letu, z vidika trgov precej ključni. Predstavljali naj bi prelomnico v režimu delovanja monetarnih oblasti v prihodnjem letu, saj makroekonomski podatki že nekaj časa nakazujejo, da potrebe po nadaljnjih restriktivnih monetarnih politikah ni več. Nasprotno, razmere so se izboljšale do te mere, da spet prihaja čas postopnega sproščanja. Temu ustrezno so se začeli prilagajati tudi trgi z zniževanjem zahtevanih donosov obveznic in postopno rastjo delniških trgov.
Prva je led prebila ameriška centralna banka (FED). Iz njenih gospodarskih projekcij je bilo razbrati, da se bo obrestna mera v prihodnjem letu, ob sedanjih trendih, lahko precej znižala. Trg delovne sile ostaja močan, stopnja brezposelnosti nizka, izdatki za potrošnjo pa so dobri tako s strani podjetij kot gospodinjstev. Projekcije sicer nakazujejo precej nižjo gospodarsko rast v letu 2024, vendar pa recesija ni osnovni scenarij. Vse bolj verjeten je tako imenovani mehki pristanek: obrestne mere se znižujejo (pričakovati je tri- ali štirikratno znižanje), gospodarstvo pa nadaljuje rast. Zgodovinsko gledano so bila taka obdobja zelo dobra za delniške trge.
Dan kasneje je svoje letošnje delo opravila tudi Evropska centralna banka (ECB). Po napovedih naj bi inflacija že prihodnje leto upadla na 2,7 odstotka, leta 2025 na 2,1 odstotka in leta 2026 na 1,9 odstotka. Te vrednosti so še nekoliko nižje od septembrskih napovedi, kar nakazuje, da se inflacija umirja še hitreje, kot so pričakovali. Zaradi povišane ravni obrestnih mer tudi ECB pričakuje nižjo gospodarsko rast v prihodnjem letu (0,8-odstotno), z vidnejšim okrevanjem v letih 2025 in 2026 zaradi rasti realnih plač. Občutno znižanje inflacije tudi ECB odpira prostor za zniževanje obrestne mere, kar gre podobno kot pri Fedu pričakovat v letu 2024 in kar so nekako posredno nakazali v »spremljanju tekočih podatkov in prilagajanju ustreznosti politike«.
Ukrepov centralnih bank ne gre razumeti kot prihoda enega od decembrskih dobrih mož, ampak kot odgovor na spremembe makroekonomskega okolja v pozitivno smer. Zato lahko upravičeno optimistično vstopamo v novo leto.